Zadnje-Oktoberski vikend

← Nazaj na poročila

Avtor: Iztok Rutar

Medtem ko je večina odšla v Paklenico sva se z Alenko odpravila v Martuljkovo skupino, kjer sva izkoristila visoke temperature za verjetno še zadnje letošnje severne stene. Iz B3 sva se čez smer Bučar-Kristan povzpela na Mali Oltar, nadaljevala do Velikega Oltarja in sestopila na B2. Naslednji dan pa čez Visoki Rokav na B4 in v Vrata.

Ker prazen žakl ne stoji pokonc oz. je z lažjim ruksakom lažje hoditi, še bolj pa plezat se pred spanjem spraviva nad hrano.

Še v temi se naslednji dan odpraviva proti silhueti Široke peči, 'ki s svojo trapezasto obliko, žagastim grebenom in ogromnimi stebri spominja na zakleto graščino, ki straši in vabi.'(IM)

Skrotast svet pod 'Tremi macesni'.

Mali Oltar in Mala martuljška Ponca. Dostop do smeri poteka po melišču med njima.

Melišč brez konca. Spodaj Trije macesni, še globje pa porumenela krnica Za Akom.

Široka peč in Dovški križ z Malega Oltarja.

Proti Vratom.

'Po vrvi čez monolitne plošče 30m v škrbino. Zdaj pa pozabi na čvrste plošče Malega Oltarja, znašel si se v martuljško razkrojenem, nevarnem svetu!' (TM)

...kar nekaj grebenskega slaloma. To nama je postalo jasno ko sva se znašla na skrajno desnem vrhu. Tu začne veljati tisto 'pozabi na čvrste plošče,..' sej večinoma ni panike, je pa kar nekaj mest dobro ras___anih.

Bivak 2, najprej napitek B-vitamina, ki prehitro ponikne v grli. Zaki sem vzel samo eno piksno? mona, sledi hrana in stiskanje sedmih prenočevalcev. Ko mi tretjič zaspi roka med ležanjem na boku, po3.141592654zdim in se preselim na klop. Medtem ko se frajerja v spalkah (ne, nista ta dva na slikah, desna je mimogrede tečajnica naše šole 06/07) veselo brez težav obračata in še duhovičita. Sej zato umes Alenka po3.14zdi. jebi ga, 'spalka za -29 stopinj' je super zadeva za spanje v bivaku. Če bi zve

Srednji in Visoki Rokav, med njima vhod v zloglasni Rokavski ozebnik. Spet melišče z manj kot 50% izkoristkom koraka.

Ključno mesto ozebnika v kopnem naj bi bil gladek prag.

Realno 'najtežje'? Vzpenjanje po 'navpičnih' meliščih ko se pri stopu odpelje dol nekaj m2 okolice, ali pa trda sprijeta zemla z šudrom v katero koplješ stope s kladivom. Lažje bi bilo če bi imel lopato. Naslednjič bom temeljito premislil, če bom še šel v kopnem not.rn(slika zgleda bolj položna kot je v resnici)

Zgornji del ozebnika, malo bolj položen in podalga vsaj kolikor toliko miruje pod nogami. Časovnica v Miheliču pravi o dveh urah do vrha Visokega Rokava od bivaka. 100% je pisana za čas ko je melišče in ozebnik zalit s snegom. Drugače mislim da se še teoretično težko izide. rn

Alenka na vrhu.

Greben proti Škrlatici bo ostal za drugič. Preveč časa sva zgubila tu. Če bi greben zlezla v časovnici ok, tko mava pa časovnica + 2 uri svetlobein bi se ob vsakem kvačkanju kar hitro dan končal pred Škrlatico.

Veliki Oltar, sedlo Grlo, Dovški Križ, Široka peč

Ne sestopu z Velikega Rokava v Rokavsko škrbino.

Srednji (desno) in Visoki (levo) Rokav, vmes Rokavska škrbina in greben proti Škrlatici iz Kotla. Sestop nazaj skozi ozebnik nama ni dišal, zato sva sestopila v Kotel po rampi ki se od desne proti levi spušča iz Rokavske škrbine. Opravila sva en 30 m spust po vrvi. rnDirekten poizkus vzpona na Visoki Rokav s škrbine se je končal levo v škrbini ob prvem stolpu v grebenu.

Triglav iz Kotla. Od tu se je treba po pobočju na desni povzpeti na pot ki vodi na Škrlatico in po njej v Vrata.

Cigare in Financarji v grebenu med Visokim Rokavom in Škrlatico.

Vzpon proti poti na Škrlatico hodi malo odveč. rnNižje dobiva v kotanji med Škrlatico in Dolkovo špico sneg, tako da postanejo plani o še enem prenočevanju v bivaku in plezanju naslednji dan realni.

Bivak 4, Na Rušju v družbi Škofjeloških jamarjev. Dajo nama flaško vode za hitrejšo rehidracijo in pločevinko B-vitamina. Še enkrat hvala.

Manjkajoči opis je že zvečer zavrnil plane v Južnem grebenu Škrlatice, jutranji veter pa odpihnil zagnanost za Dolkovo špico. Tako greva lagano sportski proti dolini.

Spet jesen.

Dolina Vrata. Živeli avtomobilski planinci, nama ni bilo treba iti peš teh 12 km do Mojstrane. Za letos je bilo trikrat pozimi dovolj.

Pa sva spet na izhodišču v Gozd Martuljku.

Tura se začne s težavnim prebojem po cesti proti gornje-savski dolini. Ko le prispeva v Gozd-Martuljek nadaljujeva v soju čelnih svetilk do bivaka 3 Za Akom.

'Sanjsko lepa oaza miline sredi kruto razburkane martuljške divjine, kjer menda ni gornika, ki mu nekje notri nebi nekaj zaigralo'-Pri Treh macesnih (T. Mihelič)

Končno pod vstopom, pa še to je optična prevara oz. melišče je tipa 50% izkoristek vsakega koraka. Pozna se tudi teža ruksakov, skoraj 4 ure od bivaka (pol ure pri macesnih je všteto)rnVstop direktno po grapi zdej ko ni snega je preveč zlizan, okoli je boljše razčlenjeno (2), potem pa še malo 1-2 do velike votline.

Prvi raztežaj, vse se postavi pokonci, kar malo teško dokler se ne navadiš na težji ruksak.

Po dveh polnih raztežajih prideš na 'avtobusno postajališče'(IM) in nato do sistema kaminov, ki bodo navdušili še njihove najbolj zagrete sovražnike.

'V Malem Oltarju je nekaj lepih smeri z neverjetno kompaktno skalo, tako da je krušljivim sosedom zagotovo trn v peti' (IM)

...super!rnGlede opremljenosti, za katero pravi literatura, da je v celotni smeri samo en klin, pa to, da se je izboljšala za 700% (še boljše kot uspehi pet-letk v socializmu) od izdaje zadnjih opisov. V smeri je 7 klinov plus en neuporaben (odbito uho) takoj na začetku.

Alenka na grebenu malo pod vrhom. Odzadi v soncu Špik. Zaradi energetskih težav manjka kakšen posnetek z grebena. Nebi znal opisat, Prle pravi:'Tam bi se najraje kar vstavil, saj te kar vleče, da bi se vsedel, duškal, razgledoval in užival ob enkratnih razgledih in čudni privlačnosti kraja. Okolica in lepota je res neverjetna. Da bi jo opisoval mi ne uspeva najbolje, raje se bom s tistim, ki je tam bil vsedel ob pivu. ...in oba bova tiho obsedela ob spominih. Rekla ne bova nič,.. '

'Turo pa si lahko obogatiš z vzponom na Veliki Oltar. S škrbine, kamor si se pravkar pripeljal po vrvi z Malega Oltarja se vzpenja proti vrhu ne prestrm, širok steber. Visok je 150m in ponuja prijetno plezanje v dobri skali. (III'(TM)rn(Slika je posneta iz vrha M. Oltarja)rnVse to popolnoma drži, le da je do Visokega Oltarja še...

Alenko je na grebenu minilo fotografsko navdušenje. Prav do vrha Velikega Oltarja nisva nadaljevala po grebenu. Nej ostane prečenje tega redče obarvanega stolpa pred glavnim vrhom še za kdaj drugič. Sestopiva po polici, ki vodi na greben Grlo-V Oltar in naprej proti bivaku 2 Na Jezerih.

V lahkem svetu pod vrhom Velikega Rokava. Opis v Slovenskih stenah je malo čuden, ko pravi da začneš plezati s sedla na vrhu grape. Pravi vstop je 20m desno. Je pa pri napačnem vstopu še možic. Tako splezava 2R na prvi stolp nad sedlom. Ko postane dokončno jasno da tu ne gre (greben ostrine 'olfa noža') izkoristiva narejen štant, samo novo gurtno dodava polek petih starih. Najlepše pri temu pa je da je bilo to tretje sidrišče mimo katerega sva šla, tako da iskalci težav tu nismo redki. Ma si mis

Dodaj odgovor Prekliči odgovor

Za objavo komentarja se morate prijaviti.