Avtor: Iztok Rutar
Z Alenko sva se včeraj ‘naužila opoja martuljškega plezanja’. Plezala sva smer Ogrin-Zupančič, ne sicer v celoti, ker sva ene 3R pogledala v v Kozjakovo ‘Senco’, še ena 2R pa posvoje, da sva prišla nazaj v prvotno smer. Skala ni slaba, se pa pozna ne-plezanost v naloženosti, zima pa verjetno kot povsod zdej v množici majavih rogljev in blokov. Za dostop in sestop so obvezni gojzarji in cepin.