Trentski Pelc

← Nazaj na poročila

Avtor: Aleš Bardorfer

Nima prav veliko smeri… Kekec pa idejo, kje bi morda šlo. Po neki poči in menda je precej gladko.

"Evo, tuki greva!" "A si ti ziher?! Nekam mokra izgleda tale poka." "Eh, greva pa mal desno, mogoče bo pa še boljš!" "Pol pa nazaj v poko!" "Sam tista plošča zgleda pa nekam gladka..."

"Ah nč, kr pejva!" Vstopna rampa...

... pripelje do zajede ob stoplu z odlično skalo.

Kekec v delikatni plošči nad stolpom...

"Hmmm... a je imel že kdo takšen razgled točno s tega mesta?"...

Skala tudi v lažjem svetu zelo dobra. "Kje je zdej ta poka?"

Gledano nazaj... je tole detajl smeri - previsna široka poč. Takrat pa: "A prideva tuki čez?"

"A s' ti vesoljc, al kaj?!" "Pa sej je bil prav hud cug, ane?"

Tu so še neke strehe... "Ampak tamle proti vrhu mi deluje kot nek naraven prehod v levo."

Za konec pa 50m kompaktnih lahkih plošč do izstopa.

Super je bila!

Smer poteka v centralnem delu SZ stene in večinoma sledi naravnim prehodom.rnOpis smeri najdete pod Dokumenti odseka -> Opisi, skice smeri.

Še skici: Originalna in ...

... umetniška! ;-) (c) Marko Gorišek

Jutranji "ta hitri" dostop. ;-) Občasno skozi ruševje...

... ki pripelje do stojišča z odličnimi možnostmi varovanja. Nad njem pa kratek odsek krušljivega sveta, ki ga je moč obiti po desni.

Kekec v elementu: "Naprej zgleda pa lahko!"

Drži! Zgornji del je lažji, mestoma sicer nekoliko krušljiv, še vedno pa preseneča z odseki z odlično skalo.

Dodaj odgovor Prekliči odgovor

Za objavo komentarja se morate prijaviti.