Avtor: Marko Turk
Sobota je bila naporna, na kratko povedano. Z Andražem komaj ob pol 12h vstopiva v steno – kriva je bila moja jutranja lenoba :), kjer srečava navezo Vanje in Marka iz AO Nova gorica. Ves čas plezamo v vlakcu, kravžljamo možgane zaradi orientacije, kljub sicer večinoma dobri skali pa je vendar nenehno slišati ‘pazi, kamen!’ Po vseh izkušnjah lahko rečem, da so nekatera mesta (vstop, detajl in izstopna zajeda) precej podcenjena. Izstopimo po 11 urah, bogatejši za naporno, orientacijsko zahtevno turo v mogočnem obzidju, ki pa mene ni pretirano navdušila glede lepote plezarije. Še dobro, da imajo vsake oči svojega malarja.
