Spomladansko uplezavanje

← Nazaj na poročila

Avtor: Matic Standeker

Pomlad je tu, čas je, da plezališča zamenjamo za stene…

Zjutraj nekje pri Logarski dolini...

Pomlad je definitivno tu.

Odpirati se začnejo prvi pogledi na steno. Na tej sliki desni del stene, ki je bolj položen, z markantno škrbino.

'Ja nč, a greva kr Mrtvaški pajek za ogrevanje?'

'Mima, ti sam reci, že plezam!'

Mima v raztežaju, ki je v novem vodničku ocenjen malo bolj realno (mi smo imeli seveda stari vodniček), kar je razložilo, zakaj smo se v njem tako namatrali.

Mima na sidrišču. Ne daje ravno vtisa, da se matra ali da plezamo resne smeri, he he.

Pa še zadnjih 15 metrov, tik pod izstopom Mrtvaškega pajka.

Na hitro se spustimo čez najstrmejši del stene. Posladek: 40 metrov spusta po luftu, kjer te vrti, na koncu se moras pa še guncat da nazaj do stene prideš. Aja, a sem omenil, da je bila vrv seveda tam nekje vmes zafoclana?

Pa se lotimo še tegale Frikota.

Enkratne plate. Moj zadovoljni obraz pove vse, he he.

Najprej se sprehodita čez Frikota. Janez se odloči, da bi imel rad rdeč hrbet in da majco dol. Na sidriščih mu pa tako ali tako ful dogaja. Škoda, ker ne morem v galerijo dati filmčka :)

Ðanesi poročka najbrž najlepši raztežaj sobotne plezarije. 10 metrov lepe poke. Kot v granitu. To bi še naš idol Alex z veseljem plezal...

Takole pa se mi je Ðanesi na skupnem sidrišču zahvaljeval za dobro izbiro ciljev ta dan...

...še Ðanesijeva plat zgodbe...rnrn1: 'Life is so beautiful...'rnrn2: 'Lej lej, brez rok znam tudi!'rnrn3: 'A včasih so pa kar takole na telo varovali...a to moram znat za izpit za alpinista?'

Ni ga čez skupinske spuste. Maja in Mima med Ðanesijevimi nogami. Dobesedno. rnrnPa da ne bo kdo ta 'dobesedno' narobe razumel! Ornk poglejte sliko!

Kako že pravijo...rn...konec dober, vse dobro...rn...oziroma če so ženske zadovoljne, potem smo vsi zadovoljni...al nekaj takšnega.

...in seveda, da ne bo pomote, zraven paše tudi kozarec Chenetovega rdečega vina...

Ja nič, to je to.rnrnSuma sumarum: splezali smo dve Frančkovi smeri, ki sta popolnoma opremljeni. Priporočljiva je dvojna vrv, da se lahko spustite preko stene in ni treba iskati (baje kar zoprnega) sestopa. Opise dobite v vodničku 'Logarska dolina - zahodni del', v vodničku 'Slovenska plezališča', članek o tej steni pa v Planinskem vestniku letnik 2003, 11 številka.

Dostopa je dobrih 20 minut. Ravno dovolj, da se prebudimo.

Naš cilj pa tokrat levi del stene. Smeri Friko in Mrtvaški pajek vodita čez rumen del oz. tik ob rumenem delu.

Na vrhu slika z roke (TM by PJ). rnrnPS...Tadeja, spet sem zajebal z nasmehom, a ne ;)

OK, dovolj o navezi M&M, da vidimo, kaj je počela naveza M&J (Maja & Janez za neuke...)

Potem samo zamenjamo smeri in Janez že pleza prvi raztežaj Mrtvaškega pajka. Plata za prste polizat. Čeprav sem slišal marsikatero kletvico na ta račun, he he.

Mislim da je bil to trenutek, ko se Janez ni več hotel pogovarjati z nami, ampak se je začel malo bolj intenzivno koncentrirati na plezarijo.

Dogodek na vrhu stene, ko midva z Mimo že izplezava in čakava na Ðanesija in Majo...rnrn1: 'Ej Ðanesi, pa kako ti varuješ Majo? A so problemi?'rnrn2: 'Pa stari ne se zajebavat!!!'rnrn3: 'Madonca, in ta tip gre na izpite za alpinista!?!?!'

Pod steno pa...še pasov si nismo dol dali...ko nas Mima preseneti...s tapravim kosilom.rnrn'No, danes strežemo skutin zavitek po provansalsko in pečeno vlečeno testo z blitvo po toskansko, za predjed malo camemberta in rahlo sladke štručke, po želji tudi okusne česnove sendviče...za posladek pa dobite posebej dobro čokolado, ki je tako dobra, da sploh nima okusa po čokoladi...'

Dodaj odgovor Prekliči odgovor

Za objavo komentarja se morate prijaviti.