Slovenska v Triglavu

← Nazaj na poročila

Avtor: Janez Toni

Polna luna na poti iz Mojstrane do zimske sobe, Madžari, zgodnje vstajanje, izujemno močno sonce na vrhu, dolg sestop, super družba… Aja pa plezali smo tut! 🙂

Na pot smo krenili v nedeljo zvečer. Študentje pač.

Priprava kurjave.

Hm?

Kuhal je zopet Matiček.

Če sta ob 4 razkomotenih Madžarih ležala samo 2, je bilo dovolj prostora...

Mi smo vso opremo pustili zunaj.

Dereze tut.

Malo čez 5. uro se odpravimo iz zimske sobe odpravimo proti Steni in smo čez cca 2 uri že pri vstopu.

Smučar Matiček.

Le kam zre?

Mlajša pripravnika nam kažeta smer.

Malo pod Belimi ploščami.

Gggggggrrrrrrrrrrfffffffffmmmmm!

Bele plošče

Maja in njen atribut.

Ki poskrbi za obilo smeha.

Pavza na vrhu. Takrat še nismo vedeli, da se sestop ful vleče.

Sestop prvič.

Sestop?!

V nekem določenem trenutku smo začeli vsi zavidati Matičku. Le zakaj?

Polna luna je poskrbela za prvovrstno razsvetljavo. Za mestnega fantiča kot sem jaz, je bil to pravi šok.

Če so ležali 4, ni bilo praktično nič prostora več. Pa še jaz sem se moral nekako zbasat not.

Jest bi reku, da sm. :)

Malo pod vrhom Belih plošč smo šli po žlebu desno ven (tako sem se spomnil od lani). Sledi prečka malo navzdol v grapo, ki se konča pod Bučerjevo steno.

Matička je sicer ful skrbelo za MMojco, ampak ona se ni dala in suvereno napeljala štrik čez najtežji del smeri.

Sestop drugič.

Lep dan smo zaključili s picama v Matičku. Na bone. Študentje. Pač.

Dodaj odgovor Prekliči odgovor

Za objavo komentarja se morate prijaviti.