Še iz najinega objektiva

← Nazaj na poročila

Avtor: Vito Arh

Ostalim Rašičanom sva v Ailefroidu delala družbo od 18.7. do 25.7.2015.

Še zadnji pogled pred odhodom domov.

Za skalo stoji škrat.

Brez akrobacij seveda ne gre.

... drugi pa viseča.

Gasilska pred vzponom na Barre des Ecrins (4102m) in Dome de Neige (4015m).

V koči smo bili prava atrakcija, saj smo si edini kuhali sami.

Kot se za AO Rašica spodobi, smo zjutraj vodili kolono.

... vzpon ne bi bil tako lahkoten.

Po prihodu v Francijo sva bila navdušena nad pokrajino.

In se takoj zapodila v prvo smer.

Takale malica je precej bolj okusna kot v dolini.

Pogled na kamp.

Nov dan nova smer.

Tajda uživa v kvalitetni skali.

Eni imajo rajši sidrišča na poličkah...

No hand rest.

Plezalsko tihožitje.

Skrbni mimoidoči francoz pomaga Žigi pravilno namestiti cepin na nahrbtnik.

Še zadnji pogled v dolino ...

... in novim zmagam naproti.

Postanek pri prvi koči.

Kremšnite.

Konec udobne hoje brez derez in cepina.

Oblak je naredil hrib še bolj mogočen.

Večerna meditacija.

Romantičen sončni vzhod ...

... ki je spominjal na Mordor.

Vzpon je vseboval nekaj kobacanja čez špaltne.

Brez zvestih navijačev ...

Navijači so z nižjega vrha spremljali vsak naš korak na grebenu.

Še zadnje slovo.

Blaž navdušen nad svojo kavo.

Na poti domov smo se ustavili še v Brianconu.

Dekleta so občudovala arhitekturo ...

... fanta pa nože v izložbi.

Po takšnem vzponu se naslednji dan spodobi malo podaljšati spanec.

Dodaj odgovor Prekliči odgovor

Za objavo komentarja se morate prijaviti.