poskus prečenja Kurji vrh – Rigljica – Rušica

← Nazaj na poročila

Avtor: Vito Arh

Druga ekipa je poskusila s prečenjem grebena.

Med zborom in začetkom se moraš vedno spravit stran od jeklenih konjičkov.

Še fotka za Miloševo pikaso.

Ko se končno uskladimo... GASA!

Špik v ozadju.

Najdemo tudi kažipote.

Smer je jasna. Tja ko kaže tabla! :)

Na stiku s PP se ustavimo in odložimo odvečno robo. Do bivaka Pod srcem smo nameravali po PP.

Na poti ostanki babjega pšena pretekle noči.

Neobičajni pogled na Kranjsko Goro.

In že smo na rušnatem grebenu. Med rušjem je lepo speljana stezica.

Nezmrznjen sneg dovoljuje hojo brez derez.

Na drugi strani Vršiške ceste pa malce slabše vreme.

Severna stran Rigljice in Rušice. Sneg nakazuje na počasno napredovanje.

Manca se opasa.

Razmeroma nepretežek raztežaj (če se ga ne lotiš čez skalni trebuh) nas privede tik pod kopen greben.

Rušje ponuja nešteto odličnih možnosti za sidrišča.

Zaradi počasnega napredovanja Rašiškega vlakca(TM) in pa grozečih oblakov se na videni točki 2 sliki prej odločimo za sestop.

Rašiški vlakec(TM) srečno opravi 3 spuste. Seveda se pri vlečenju zatakne vrv, zato je potrebno en raztežaj splezati ponovno. S Tomažem vrv uspešno odrešiva špičastega kamna in se odpraviva naprej dol.

Prvič v sezoni nas tudi posneži. Pogled na greben pred začetkom skalnega dela.

Dereze so v tem času obvezne in pridejo prav tudi pri sestopu na krajih, kjer jih pri vzponu nismo rabili.

Po neprekratkem maršu nas pričakajo utrujene punce skupine 'Mala Ponca'. OK, Tine nam je prišel nasproti, vendar pustmo podrobnosti... :)

Edina prisotna alpinistka.

Pri sestopu oziroma bolje rečeno dostopu smo razmišljali predvsem o tem, kako se bomo basali s hrano. Nekateri tudi s kuskusom...

Že zvečer se skupinsko odločimo da smo preveč skurjeni za resne stvari naslednji dan, zato vstajamo počasi. Deka, za Tomaževim hrbtom, je imel par prijateljic... bolh.

Vseeno se odpravimo pod steno Rušice. Pogled na Špik.

Še skupinska. Sledil je še ogled Zgornjega Martuljškega slapu ter notranjosti picerije Jožica.

Pot se odcepi od poti za Pod srcem oz Ingota pri prvem križišču. Sledimo redkim možicom. Vmes pade še par dilem na temo, ali smo prav.

Strmo navzgor skozi gozd. Pod nogami pa kupi listja.

Medtem pa sonce pokuka izza sosednjega grebena.

In že proti prvemu vrhu, Kurjemu vrhu. Na sliki se vidita še Petelinji greben in pa Puranovo sedlo. :)

Odpravimo se po grebenu naprej.

In pridemo na sneg. Za večino je bil to prvi stik s strmo skalo posuto s snegom. Nekaj časa smo nenavezani, ob prvem skoku (II) pa se navežemo.

Sestop do PP, kjer smo pustili nahrbtnike, je potekal brez težav. PP se je vseeno izkazala za prezahtevno za nočno potikanje, zato smo se odločili, da se spustimo ter po markirani poti dostopimo do bivaka.

Dodaj odgovor Prekliči odgovor

Za objavo komentarja se morate prijaviti.