ponovno Dolomiti

← Nazaj na poročila

Avtor: Mojca Balant

Kam za par dni, pa da bodo ‘ta prave’ stene, pa ne v Sloveniji? Pa da je občutek dopusta bolj pristen, ko lahko mirno komentiraš, pa te nihče ne razume.

Veliki stolp nad Falzaregom.

Lepotica Tofana v jutranjem soncu.

In za prvi dan Primo spigolo, ki sega komaj do polovice njene višine. Je pa zato toliko lepši.

Nekje v smeri, prečka pod oblaki.

Na vrhu pa malo poziranja 1...

Ostanki 1. svetovne vojne uokvirjajo mnoge poglede.

Pod južnim 'zidom' Cime Scotoni, od višine se zvrti...

...in 'passo del gato', kjer lahko med poležavanjem na polici opazuješ preplezane raztežaje pod seboj. Aja, pa zraven ne moreš ostati resen :).

Kje gremo pa naprej? A ni bil detajl že spodaj?

...po fotogenično zračnih prečkah in vmes strmo navzgor.

Tekmo z nenapovedano nevihto izgubiva in si veličastno predstavo ogledava izpod previsa pod zadnjim raztežajem. Na suhem :)

No, nahrbtnik pod steno pač ni bil na suhem, zato se naslednje jutro nikamor ne mudi.

Z vrha pa spet eden tistih razgledov, ki se jih nikakor ne naveličaš.

Na dan odhoda pa nekej krajšega, kotna zajeda v Cinque Torrih.

Tofana začne priganjati domov...

....in to resno podpre s ploho na abzajlu. Ja nič, pa pospraviva mokro robo in greva proti domu.

Spotoma se ustaviva še v Cortini na razstavi fotografij z alpinističnih vzponov z začetka 20. stoletja. To so bili šele pravi mojstri, v suknjičih in s klobukom na glavi!

...in 2.

Zajeda pod veliko streho sredi stene...

Sonce se začne skrivati za oblake.

V smeri je bilo vse od trav in rušja, pa plošč in prečk....

....do vratolomnih kaminov...

Iz nje si, kot je v Dolomitih skoraj navada, ves čas gledal nahrbtnik pod vstopom v smer.

Dodaj odgovor Prekliči odgovor

Za objavo komentarja se morate prijaviti.