Skip to content

Aktualno
- Novice
- Koledar Dogodkov
Alpinistična šola
Vzponi in poročila
O odseku
- Vodstvo
- Zgodovina
- Pravilnik
- Kje smo
- Rašiški filmi
- O odseku
Za člane
- Prijava
- Haiku

Aktualno
- Novice
- Koledar Dogodkov
Alpinistična šola
Vzponi in poročila
O odseku
- Vodstvo
- Zgodovina
- Pravilnik
- Kje smo
- Rašiški filmi
- O odseku
Za člane
- Prijava
- Haiku

NA ZAPADU…

← Nazaj na poročila

Avtor: Matija Valič

…

Vse skupaj se začne z iskanjem trgovine z zemljevidi po San Martinu, nadaljuje se s kavico in kokakolo, zaključi pa se z rahlo paničnim pakiranjem ker pogruntamo, da sta kavica in kokakola trajali malo predolgo, ker je ura nekaj čez 5, vodniček pa obljublja 3-4h dostopa do bajte Gianetti.

Željo, da bi splezali smer v Piz Badillu (levi hrib) razblinijo snežišče pod steno, malo daljši dostop in alternativni cilji, ki so videt bolj komot. Sicer nam oskrbnik koče ponudi 1 cepin, vendar lenoba ne pozna meja.

Sledil je sestop iz Gianettija v dolino, zajtrk z navezo Maja - Urša (ki je skupaj z navezo Tjaško - Sandi), plezala S raz Badilla, ter rest day. Fotke, ki so nastale v tem času niso za javnost.rnPrej ali slej se nam je uspelo premaknit v Brento. Po čakanju da se odpre cesta, zvečer začnemo dostop do koče Brentai. Na sliki je 800m stena Crozona, kjer smo plezali Via delle Guide.

Po skoraj 4 urah sestopa se 10 min pred bajto totalno uščije, tako da je naša smer še bolj očitna. Poteka po desnem štrajfnu (nad največjim snežiščem), po levem pa teče Kozjekova Slovenska smer.rnDež traja par ur, ki jih zabijemo v koči. Sestop proti avtu začnemo okoli pol 11h ponoči, v temi zabluzimo, si ogledamo malo daljšo panoramsko pot s sedmimi mostički in se okoli pol 1h primajemo do avta.

Na Gianettija pridemo brez problemov podnevi in takoj pokažemo svojo češko plat. Iz ruzaka padejo instant makaroni in kuhalnik tako da se gostija lahko začne.

Po zabavni noči, ki jo na skupnih ležiščih delimo z 20 Italjani ter ogromnim številom pršic, stenic in bolh gremo plezat.rnPo pregledu vodnička se odločimo, da bomo plezali le klasične smeri, ker se nikomur ne da zajebavat z "moderne karakter" smermi, kjer prevladujejo granitni klanci brez razčlemb. Tako nanese, da prvi dan plezamo Spigolo Vinci.

Plezarijo po razu spremljajo lepe poke...

ter veter in mraz. Večino dne plezamo v anorakih, na sidriščih pridejo prav tudi rokavice.

Na štantu človeka bolj od sonca, rokavic ali kape lahko ogreje le ljubezen :)rnTudi če je malo bolj groba, kot zgleda na sliki.

Tako drugi dan uživamo v še enem lepem razu Mauri - Fiorelli.

Stvar po kateri si človek zapomni smer je sigurno plata pred malo pod vrhom smeri.

Ena z vrha. Da se križu ne bi kaj zgodilo, mu posodimo čelado!

V vpisno knjigo napišemo nekaj vtisov.

Za surfanje človek rabi morje (in surf) ali internet.rnSe pa da tudi v hribih, med prijetno hojo po morenah, če je kak kamen malo nestabilen.

Prespimo nekje za bajto in vstanemo ob nečloveški uri. Za zajtrk makaroni. Tokrat šele drugič v omaki z gobicami.

Smer poteka po desnem štrajfnu. Sama orientacija ne zgleda pretežka, vendar lahko človek po črnih ploščah hitro zabluzi. Sicer je stena obrnjena proti SV, vendar več kot očitno dobi veliko sonca, česar nismo prav veseli.

Pleazrija je odlična. Po strmih kompaktnih ploščah z velikimi in veselimi oprimki

in po plitvih zajedah po črni skali.

Klasična kulisa iz Brente.

Osrednji del smeri je res strm in izpostavljen. Brez problema bi pljuval po navezi 4 raztežaje nižje...

Okoli 3h se rahlo utrujeni privlečemo do vhra stene, kjer "ta pozne" čaka bivak. V stilu šolskih fotografij posnamemo 2, resno in

Ajdino partizansko ime

Zajamejo nas megle, sledi pa še ne prav kratek sestop. Prvi del poteka po naloženih policah in grabnih med Crozonom in Cima Toso.

Iz megle tu pa tam pade kaka kaplja, med sprehodom nad prepadi postanem lačen in začnem sanjati o

60m spustih čez navpične granitne plate.

Za kazen dobim izpostavljeno prečko in spust po "alte fixseil-u", ki ga je več kot očitno nadomestil nov, rumene barve.

Uspelo nam je obiskati tudi tabor odseka v Selli. Priprava na turo je pomembna stvar in zaradi nestabilnega vremena Jaka, Rambo in Luka v smer vzamejo opremo za dež. Ker nas preseneti sodra le ta ne pomaga...rnSledijo spusti, pakiranje in pot domov...rntko k vedno.

Dodaj odgovor Prekliči odgovor

Za objavo komentarja se morate prijaviti.

SPREMLJAJ NAS NA

Facebook Instagram Youtube

2024 © http://ao.rasica.org Alpinistični odsek Rašica. Vse pravice pridržane.

Ustvarjeno z Mej-se d.o.o.