Mal probavanja….

← Nazaj na poročila

Avtor: Janez Toni

Matko me pokliče v sredo zjutraj na poti v Preddvor… ob omembi točno določene smeri se mi začnejo potiti roke. ‘Uuu, fak… ja, jest bi to ful šel!’

Rano jutro... mal naprej od koče v Tamarju. Čeprav je Luki dan prej ob smučanju iz Jalovčevega ozebnika opazil svež plaz, gremo vseeno pogledat, kakšne so razmere.

Pogled proti Jalovcu. Luki je pogumno začel svoj projekt '100-krat na Jalovcu' v enem letu... Projekt je končal že v spodnjem delu, ko smo iz poti zavili levo pod ostenje Travnika oziroma Šit.

Rutar se slabo počuti in se odloči, da nas bo opazoval iz razdalje. Pri vstopu se tako znajdemo trije in Matko gre sčekirat razmere. Sproži se hajku številka 1.

'Ma, boljš bi blo, če bi blo ene 10 stopinj manj...' Matko predlaga, da vseeno zlezemo prvi cug in potem vidimo kako in kaj.

Z Lukijem se niti ne poskušava grebsti, kdo bo plezal naprej... Matko je v trenutku pod malce smotanim prehodom in že vrta.

Na vrhu raztežaja je svedrovec. Kr kul. Ja, in zdej nimava druge izbire, kot da mu slediva...

Nadaljevanje je detajl smeri, 90-stopinjski sneg.

Matko napade... Iskreno priznam, da jest tega naprej najverjetneje ne bi šel.

Hrabro se požene v višave, bridka je njegova klina, ki jo zabada v sneg... od časa do časa ze zasliši tudi nekaj škrtanja po skali...

Skupaj ugotovimo, da tile pršni plazovi skrivajo tudi kak večji kos in da ni z mrzlim pivom na soncu ubistvu čist nič narobe. Porodi se hajku številka 2.

V smeri je bilo kar nekaj manj snega kot pred par dnevi, ko je Matko stvar poslikal. Malo nižje temperature ne bi škodovale. Rutar nas pričaka in ne ravno najslabše volje se odpravimo do koče v Tamarju.

... kjer nas pričaka sonce. Po dolgotrajnem premišljevanju se odločimo, da 10.30 ni prezgodnji čas za pivo na sončku.

Who's the real Kekec?

Kmalu ga začno zasipati pršni plazovi... vsak naslednji skriva v sebi kakšen večji kos snega več. Z Lukijem se mal zajebavava, ker nama pač ne teče sneg za vrat!

Na poti se zataknemo še z Jeeničani pri Dolfetu, kjer ugotovimo, da v svoji občini nimajo niti ene alpinistične smeri. Običajnega podjebavanja, modrovanja, ugotavljanja kdo se mora vsesti na školjko in podobnega seveda ne manjka. :)

Aj, aj, aj, aj, ja ,jo, ljub'ca pejva za drevo.rnAj, aj, aj, aj, ja, jo, ljub'ca stisni me močno.rnAj, aj, aj, aj, ja, jo, srček bije mi močno.rnAj, aj, aj, aj, ja, jo, hej Slovenka moja bo.rnrnAGROPOP so ZAKON! :)

Dodaj odgovor Prekliči odgovor

Za objavo komentarja se morate prijaviti.