Ledeniška tura: Grossvenediger

← Nazaj na poročila

Avtor: Žiga Rozman

V sončnem vremenu smo se z vzhodne strani in preko ledenika povzpeli na Grossvenediger . Vodja zadnje skupne ture alpinistične šole 12/13 je bil Brdi.

Matko v središču pozornosti. :)

Šajba.

Tini je vroče, pa si da mal snega za vrat.

Ampak kako naj Matko ve kateri je bil, če se pa vsi tako nedolžno smehljajo. rnrn;)

Začetek poti nas vodi po uravnani dolini z macesni.

Stopamo dogodivščinam naproti, dan pa se počasi prebuja.

A so kj težki teli ruzaki?

Anči s kamnito kapelco.

Pogled na dolino, po kateri smo prišli.

Vesela planinka...

in veseli planinec.

Se bo treba namazat.

Uau, kakšen ledenik!

Nato pa pomaga še Lukiju.

Ker je Luki po srcu prostovolc, meče kepe naokrog.

A glej ga zlomka, zadane Matkota v glavo.

Lepo je!

Tega smo poimenovali "Mali Eiger"

Malo smo že zmatrani... Kdaj bo koča?

Še mal.

Po pavzi takoj naprej, je treba zvadt manevre: reševanje iz špaltne (sam za Jaka).rnČrt v elementu.

Obvladamo, a?

Brdi je zadovoljen z našim znanjem :D

Tinca nabira sneg, da bomo lahko kuhal.

Tkole je pa zgledal notr v zimski sobi.rnBrdi topi sneg, da ne bomo dehidriral.

Ponoči, luna sije.

Naslednje jutro? se odpravimo še po temi.

Zato pa smo poplačani s sončnim vzhodom

Ko pridemo do ledenika, si nataknemo dereze in se navežemo.

Prvi že štartajo.

Sabina vodi Blaža in mene.

Cela kolona.

Na vršnem grebenu.

Vrh!

Skupinska "ta hitrih".

Razgledi so fenomenalni.

Pogled na Grossglockner, nad katerim se že delajo oblaki.

Tinca je vesela, osvojila je vrh! :D

Ko pridemo do koče malo pojemo in si spočijemo... rnVedno znova opažam, da znajo izkušeni alpinisti dobro poskrbeti za svoje udobje, če ne drugega vzamejo kakega tečajca, da jim nese sendvič. :)rnDrugič bom tudi jaz vzel sabo kakšno juho.

še en za romantike

Brdi s svojo navezo.

Še Matko z dekletoma.

Še mi trije.

Za konec pa skupinska.

Dodaj odgovor Prekliči odgovor

Za objavo komentarja se morate prijaviti.