Kontrastov polna Primorska…

← Nazaj na poročila

Avtor: Matic Standeker

Čez dan v mrki severni steni, na sestopu pa preskakovanje trobentic in polnjenje čutar z bistro studenčnico.

Zjutraj ob pol petih nas čaka presenečnje - kavica z mlekom. Sicer je zgodnje vstajanje najbrž eden izmed razlogov, zakaj bi nehal z alpinizmom, samo takole me pa ni problema izvlečti iz spalke. Še enkrat hvala oskrbniku!

Še po temi dostopimo do pod smeri. Prepustim se vodstvu izkušenih alpinistov in lokalnih poznavalcev.

Počasi se zadeve postavijo malo bolj pokonci...

Mateju se že trga: 'Dejte mi že za plezat!!!!'

Rečeno, storjeno. Laže je biti na vrv navezan kot pa jo nositi v nahrbtniku.

Rutar pokaže, da je navajen na strme trentarske trave. Napelje prve raztežaje.

Hitro dobivamo na višini. Večjih težav zaenkrat ne srečamo. Bolj je problem v gužvi - v smeri sta še dve navezi.

'Ajde mulac, plezaj hitreje!'

...večinoma pa pikamo po že skoraj malo od odjuge premehkemu predelanemu snegu. Rutarju se kar smeji!

Dokaj hitro se približujemo robu stene.

...in rob stene.

Neverjeten kontrast - pet minut prej še v mrzli steni, tu zgoraj pa že skoraj poletje.

V nahrbtnik pospravimo vse zadeve, ki imajo v imenu 'termo'. Termovske čutare, termo gate, termo flisi, termo-ne-vem-kaj. Očitno je toplo.

Še ena skupinska na vrhu.

Pa počasi proti dolini. Snega ogromno, povsem južen, tako da se predira do pasu.

Na sestopu...

...na koncu pa počasi nismo več vedeli, če smo prišli v pravi letni čas. Dolg sestop nas je dodobra dehidriral in vodnjak na koncu poti je bil res pika na i.

...ja ja, februar, ni kej. Še rožam se je zmešal bioritem.

...še zadnji metri v okornih čevljih...

Vse se začne v petek zvečer v Možnici. Posortiramo opremo, rečemo besedo ali dve s prijaznim oskrbnikom in gremo spat. Zraven nas imajo eni mladunci besen žur - poleg glasne glasbe nas je sredi noči zbudilo streljanje iz paintball pušk. Hvalabogu si niso za šport izbrali panoge 'streljaj ničhudega sluteče plezalce'.

Na trenutke zmanjka snega in je treba kaj popraskati ali zaplavati v nepredelanem puhcu...

V predzadnjem raztežaju plezaš po strmih travah in mahu. Trenutek postojimo in razmišljamo o etiki, vendar nas pogled v prepad pod nami hitro prepriča v to, da okle cepinov zabijemo karseda globoko...

...vse manj snega...

...in krog je sklenjen. No, skoraj, malo ga je pomagala skrajšati Alenka, ki nas je prišla iskat v Bovec in nam tako prihranila še pešačenje po asfaltu nazaj do avtomobilov.rnrnFajn tura v dobri družbi, logistika by Alenka&Rutar, na koncu pa še pica v Bovcu. rnrnPa še to - zahvala akademsko-matičarski navezi, ki smo jo srečali v steni in naju je potem z Matejem prijazno zategnila do Ljubljane.

Dodaj odgovor Prekliči odgovor

Za objavo komentarja se morate prijaviti.