Grintovčev steber, ZP

← Nazaj na poročila

Avtor: Janez Toni

Evo, tkole je zgledal steber v soboto. Glede na to, da so razmere praktično idealne, je kr za it!

Nad Češko kočo zarijeva v strm hvanc, kjer se pojavi luštna skorja, ki le poredko drži težo debelega človeka.

Evo, tjale greva!

Ko zarineva zadosti visoko, se odločiva, da je čas za žrtje in pripravo robe.

Od spodaj izgleda kr kopno.

In veselo zarinem! Najprej poskusiva kar nenavezana, ampak pol kmal naletim na dva metra nepredelanega snega in modro pobegnem nazaj.

Kjer Matej naredi štant in...

...kmal že veselo vtikam in nabijam!

Vmes se mal ustavi, neki zabija, mal gre dol pa spet mal zabija. Men je na štantu kr udobno, zato se ne sekiram preveč.

Kar hitro potem najde 2 svedrovca, ki predstavljata kar neudobno sidrišče pod detajlom. Medtem ko plezam za njim, občudujem njegovo zaupanje v ponekod sumljivo tanke krpice ledu.

Emhm, tole je pa zdej moj cug, al kaj?

Mal tehnike mal živcev pa sem čez! Ampak raztežaja pa še kar noče bit konc, klinov pa tut od nikoder.

Še mal poziranja.

Z veseljem mi prepusti ruzak in kmal izgine za vogalom. Ko ga ugledam, nekam čudno visi iz vertikale im mi zatrjuje, da so itak same šalce pa da je skala ful dobra pa da je trojka. Ko grem za njim ugotovim, da me ubistvu ni nategoval. Raztežaj naju pripelje pod kamin.

Ahm.

Veselo se zapodi v kamin, naredi par metrov in pol... kling, kling... En jeseničan priskaklja in se ustavi v snegu. Iz Matejevih ust se zasliši nekaj, kr ni glih za otroke, ima pa neposredno vezo z njihovim nastankom.... Začne stikat po pasu... kling, kling... O, lej ga, še en jeseničan! Po kratki debati ugotoviva, da ima klinov za pasom še dovolj, zato gre naprej. Čez natanko 1 gib... kling, kling... Uau, jeseničani dežujejo iz neba!

Jah, jeba. Pride dol, pobere neubogljive kline in...

... se spravi nazaj v kamin.

Kmal zače vzdihovat, kako je fajn pa da je ful nabit pa da je oh in sploh dobr. Naj le fant uživa!

Tkole pa on od spodaj.

Kmal se morm začet basat za njim. Vsake toliko izgovirim magični stavek S SKUPNIMI MOČMI. Izgovarjam se na nahrbtnik, s katerim je kamine definitivno mal težje plezat. No, tut vsega lepega je žal prekmalu konec...

Ob huronsko-perverznemu dretju so se najbrž križali vsi na Jezerskem.

Po krajši debati se odločiva kar za spust po smeri. K temu je pripomogel tudi pozabljen klin nekje proti vrhu zadnjega raztežaja.

Suvereno zatrjujem, da se spomnim, kje je nasvedran štant, ki sva ga sfalila pri vzponu in tako mi Matej prepusti drugi spust. Ko najdem sveder sem kr ponosen na svoj zlata-ribica spomin.

Zadnji štant sva sfalila tudi zjutraj kar pomeni, da bova mogla flankico zlest še nazaj.

Še mal samopromocije...

Glede na lep izgled flankice, se odločiva za napad z leve!

V drugi raztežaj se zapodi Matej. Izgleda, da je ledu oziroma predelanega snega lih prav. Fajn!

Ker nama je ob žrtju veter odpihnil skico plezava mal po občutku in mojih spominih izpred dobrega leta. Nakako sfalim navrtan štant in odbluzim malo desno v mal lažji svet. Matej mi kar hitro sledi.

Kot da bi prebral moje misli začne nakladat, kok kamin zgleda dobr, zravn pa namigne, da bi bil vesel, če obstaja kakšna možnost, da gre on naprej.rnrnJaja, jest mam mal dost psihiranja za dons. Če si želiš, ti kr... z veseljem odstopim.

Najde si celo prostorček za fotkat... No, tkole zgledam jest od zgoraj.

Nadaljevanje iz Matejeve perspektive. Sej nisi vedu, a bi rajš mel noge not, kjer je bil led, a bi jih mel rajš skali. Najboljša je bla kombinacija teh dveh tehnik pa še kake zravn.

In spet ta romantika... spet bo sestop po temi... No, vsaj poti nama ni blo treba iskat! ;)

Dodaj odgovor Prekliči odgovor

Za objavo komentarja se morate prijaviti.