Grignetta in Val dell’Oro

← Nazaj na poročila

Avtor: Jaka Novak

18.7.2014 smo se Andraž, Jure in jaz odpravili v Italijo. Prvotni načrt je bil plezati v gorah okoli Bergama. Ker nam je dež pokvaril načrte smo se odpravili na sever, v granit…

V petek zvečer se po dolgi vožnji pripeljemo v Cantù do prijatelja Nejca. Tam prespimo in se ob ne ravno zgodnji uri odpravimo plezat našo prvo smer...

Plezat gremo v Piramide Casati, smer Spigolo Vallepiana. Na dostopu se začnejo zbirati oblaki, na srečo brez dežja:)

Sicer izgleda krušljivo, ampak je precej kompaktno. Prevladujejo razi in grebeni(imajo tudi lokalne zeleniške špice) in stolpi po katerih so speljane moderne športne smeri

Primer stolpa. Takih struktur je res veliko

In začnemo plezat. V vodničku letnik 2003 piše da je smer opremljena "so..so". V primerjavi z slovenskimi hribi je opremljenost na ravni Nove centralne: Navrtano sidrišče na 30m, v težjih delih svedri, pa še kakšen klin se najde...

Tole je bil detajl. Za V- kar siten previs. Fotk iz smeri nato zmanjka zaradi oblakov. Ker je bil naslednje 2 dni dež, vedrimo pri Nejcu in gledamo vremensko napoved. V Leccu kupimo literaturo in se prestavimo v...

Val Masino, natančneje Val dell'Oro.

Po dobri uri hoje čez strm gozd pridemo na jaso in zagledamo naš bivak v naslednjih dneh: zapuščeno pastirsko hišo s waterproof salonitkami, ognjiščem in vrhunskim razgledom

Jutranji pogled na sosednjo skupino, Val Merdarola. Odpravimo se v Punta Sfinge, smer Bramani.

Smer štarta po lepi poki, nadaljuje pa se po luskah. Fajn je tale granit :)

En štant celo ni bil udoben, drugače pa zelo lepa smer

Poke in luske navdušujejo, vreme malo manj

Zaradi oblačnosti na koncu malo zgrešimo smer, ni bilo nič težje, sploh če si velik:)

Še malo...

...pa smo na vrhu med oblaki

Med spustom seveda začne deževati. Pa vrv se nam zatakne za lusko. Vrv se nas usmili, dež pa tudi :)

Razgledi so kljub oblačnosti lepi

Naslednje jutro se zbudimo v meglicah in oblakih. Občasno pada dež. Plezariji se odpovemo do naslednjega dne.

Punta Milano je naš cilj tega dne. Začnemo plezati smer Ho Chi Minh. Ker je smer mokra in vietnamskega karakterja(mah in trave v pokah) obrnemo in se odločimo za Via normale, raz na levi.

In začnemo plezat. Kmalu po vstopu se nam pridružijo oblaki

Med spustom se vreme spet poslabša. Ustavimo se še na koči, nato naberemo drva in...

... še zadnjič zakurimo. Dež pada celo noč. Zjutraj ni nič boljše, zato se odločimo za odhod.

Bomo še prišli nazaj. Hvala ferajnu za finančno pomoč in Tadeju za vodniček.

Po dveh urah sopare, previsnih lojtrc in gumiranih zajl se znajdemo pod našo smerjo. Prva dva raztežaja potekata po razu, nato en raztežaj v kaminu, nato pa na greben kjer se razvežeš. Ker je bila naveza pred nami počasna, smo si ga vzeli lagano sportski :)

In se znajdemo pod steno. Smer poteka levo od desnega raza. Oskrbnik na koči nam v Valentino Rossi angleščini razloži, da je smer "no bolts, clasico". V smeri ugotovimo da so na sidriščih ogromne rinke, saj po smeri poteka sestop.

Ponoči malo dežuje, ampak do zjutraj se naredi šajba:)

Smer poteka po lepo razčlenjenem razu, težavnost ne preseže IV. stopnje. Za izstop si izberemo težjo varianto- široko poko, ki se zaključi s kobacanjem na nagnjeno polico(v pomoč je pod polico zabit klin:))

Dodaj odgovor Prekliči odgovor

Za objavo komentarja se morate prijaviti.