Doma

← Nazaj na poročila

Avtor: Matija Valič

Več ali manj so moje galerije vedno posnete v tujini. Ker je letos na udaru recesija, malo več plazam doma, zato tudi domači dogodek.
Ta dogodek prav lepo vabi tudi tebe, da mu dodaš 1 lepo galerijo z domačih koncev!

SZ stena Prisojnika mi že dolgo ni dala miru. Verjetno zato, ker med vsako vožnjo na Vršič bulim v tisti trikotnik belih plat levo od prednjega okna...je bilo nujno sprobat.rn(slika je ukradena z neta)

Vodniček obeta 3h dostopa za cca 500 višincev?! Hodi se po poti skozi okno, kjer se lahko v miru priklopiš na planinski vlakec in uživaš v vožnji...Po prvem paketu zajl, te pozdravi Ajdovska deklca

Za to smer sem imel prav posebno soplezalko - Uršo :)rnPo dolgem času sva bila spet skupaj na štriku. Lahko bi nas bilo še več, vendar si je vagonček Črt premislil večer prej.rnAja pa zgleda, kakor da sva že zalutala, vendar je ta fotka le posledica zanimivega dostopa. Na pravem mestu zaviješ s poti, 15min iščeš sidrišče za spust nato pa se po luftu spustiš v grapo.

Iz grape na pravo polico prideš s tehniko črvičenja skozi totalno krušljiv a lahek nagnjen kamin.

Plezala sva Kozjekov Beli trikotink. Smer poteka po odprti steni, po belih platah lepo vidnih z Vršiča. Urša išče prehode...

Za tem sva se nekaj časa ubadala s tem, katera razčlemba je najbolj podobna rampi. Po ugotovitvi, da najbolj podobna stvar rampi izglada pretežko za 4+, sem se raje skušal spoprijateljiti s čudno ploščo. Ta ni ponujala ravno veliko možnosti za dobro varovanje. Ker sem bil priden, me je spustila čez - na vrh smeri.

Ene smeri se končajo na grebenu, ene na vrhu, ene pa nekje pod vrhom stene. A ni fajn, ko moraš po soncu hodit gor, da boš lahko potem šel še dol :)

Mine par dni, ko se pripeljeva sem - do Ovčje vasi v Italiji. Baje so te hribi tudi malo naši, a jih ne pozam. Zgledajo fajn, ampak daleč...

Najprej nekaj časa hodiš, potem hodiš še malo dlje in končno prideš do mesta kjer je posneta fotka, v Žabniško krnico. Plezala sva Deye - Peters v Turnu Gamsove Matere (hrib na sredini). Smer gre po najbolj izraziti zajedi nato pa zavije na raz.rnTale Peters je neki časa za tole smerjo še kot prvi zlezu Crozov steber v Jorassih, tko da je bil za svoje čase ful ðek!

No, ta dan pa sem (zopet) preživel s Tomekom. Na dostopu poteka debata o tem, kaj se sme in kaj ne. Utihneva šele, ko prideva na sneg, ki je letos najin stalni spremljevalec. Tokrat so problemi manjši kot v Dolgem Hrbtu - yaaay!

Prvi raztežaj se že postavi pokonci...Ampak tu je bolj podobno Dolomitom, kot našim hribom. Če je rumeno, ni panike, samo pomeni, da visi. Če pa je črno, so 100% šalce!

Med smerjo sem imel ogromno dela sam s sabo, zato ni fotk...Naju je pa ves čas vleklo na desno. Najina mala varianta. Skala še vedno super.

Stena Turna je prepletena z modernimi smermi. Rezultat je 2x 27kN varnosti vsakih 40m :)

V smeri en raztežaj po težavnosti močno izstopa. V tistih 10m je veliko več klinov kot uporabnih stopov. Men se zdi težji od Lajze (v Črnem Kalu) in nisem meu za 5dag zenfa. Bo treba še mal frikat...rnTomek se pripravlja na fajt (do 3. kompleta :P)

Sledi še najlepši raztežaj v smeri. Totalno navpična plošča s solidnimi oprimki. Kako so to lezl leta '29 v papučah pa s klobukom, nimam pojma...

Sestop je tu poglavje zase. Najprej prečka po preduhih, izpostavljenih policah in pod strehami Božjih polic, nato pa po previsnih zajlah opuščene ferate po SV grapi Viša. Zanimivo.

Jaaaaaaaaa,rnc'est la vie!

Odprto smer sem si izbral tudi zato, ker nisem ljubitelj kaminov. V smeri je natanko 1, pa še ta je "samo" varjanta, ki sta jo ob prvi (ženski) ponovitvi smeri zlezli Mariča in Alenka Jamnik. No in točno na dnu tega kamina je svoj raztežaj končala Urša, tako da sem se kot prvi veselo basal jaz.rnZa kazen je v naslednjem raztežaju dobila napolitanke Prisojnik. Tu so se tudi končali upi o kompaktnih belih ploščah...

Dodaj odgovor Prekliči odgovor

Za objavo komentarja se morate prijaviti.