Dolomitska plezarija v Cortini d’Ampezzo

← Nazaj na poročila

Avtor: Blaž Modic

Nekaj pripravnikov, alpinistov in dva tečajnika smo se odpravili v Dolomite uživat v pokončnih smereh s čvrsto skalo. Načrtovano enotedensko plezanje se je sicer prehitro končalo, a vseeno smo se imeli super.

Na pot smo se odpravili v petek popoldne.

Po večernem postavljanju šotorov je bilo drug dan na sporedu že plezanje. Vsi smo za izhodišče izbrali prelaz Falzarego in vsaj naša naveza z dokaj poznim štartom.

Z Uršo sva imela v planu smer Via del Buco, vendar so bile v njej že 4 naveze, zato smo sklenili da užgemo en Rašiški vlakec v sosednji smeri podobne težavnosti.

Z malo iskanja lociramo vstop in Tadej začne s pripravo sidrišča.

Tadej napade, Srna varuje.

Kmalu začneva plezat tudi midva z Uršo in že se družimo na prvem štantu.

Na štantih nikoli ni bilo dolgčas.

Urša detajl zmore brez problema, jaz pa za njo sprobam če štriki in štant držijo, v drugem poiskusu zlezem, ter vmes še malo opremim raztežaj, da bosta imela Tadej in Ana ter ostali ponavljalci malo lažje delo.

Do vrha je sledilo le še nekaj lažjih raztežajev.

Na vrhu pa še enkrat dobro pogledamo skico in ugotovimo, da v bistvu sploh nismo plezali tega, kar smo mislili ampak sosednjo smer Magiche Plache in da je detajl ocenjen s V+. To pa sedaj štima ;).

Sledi le še udoben sestop nazaj do avtov.

Medtem (no najbrž malo bolj zgodaj) sta Andrej in Daša plezala v stopih Falzarega.

Daša, plezalka s stilom :).

Na vrhu je sledil krajši spust po vrvi ter sestop do vznožja stene Torre Grande di Falzarego.

Zlezla sta tudi na veliki stolp.

Na vrhu pa obvezen selfie. Matr sta luštna :).

Črtu je bila smer zgleda všeč.

Zgleda hudo!

Ker sta plezala malo višje sta imela tako na dostopu kot na sestopu še kar nekaj snega.

A ker je bilo v Sudkante že vsaj 5 navez sva izbrala sosednjo smer Scoiattoli Direct.

Obvezen štant selfie

Smer je res lepa in zgleda da kar pogosto plezana, saj je nekaj delov že kar malo zlizanih.

Tjaško in Pirmin ter Marti in Urša so ta dan plezali nad prelazom Passo Giau.

Marti & Urša sta napadla smer Paolo Amadelo.

Ker pa se opremljenost smeri ni ujemala s podatki iz vodnička sta bila primorana obrniti.

Zvečer sta se nam pridružila še Ana in Žiga, ki pa še nista vedela kako kratek bo njun obisk Cortine.

In tako smo lepo napredovali, dokler pa se nam na enem delu ni ustavilo. Bilo je malo težje od ocenjene štirice, pa še mokro za povrh. Naprej pošljemo najbolj izkušeno Uršo.

Najprej sta plezala v JV steni Torre Picolo di Falzarego smer Sudkante.

Marti in Pirmin sta plezala smer z malo več dostopa - smer Via del Drago v Laguzoi Nord.

Naslednji dan sva s Srno hotela ponoviti smeri, ki sta jih prejšnji dan plezala Andrej in Daša - Torres di Falzarego.

Zadnja dva raztežaja sva spustila in raje splezala še eno smer v JV steni stolpa. Na vrhu naju je malo namočilo, a je hitro nehalo in na prelaz sva sestopila v soncu.

Naslednji dan je namreč začelo deževati, napoved pa se je tako poslabšala, da smo naredili skupinsko fotko...

... pokazali dežju fakiča in se spokali domov. Kljub malo krajšemu dopustu smo se imeli fino, rad pa bi se še zahvalil ferajnu za finančno pomoč pripravnikom. Dolomiti, še se bomo srečali!

Dodaj odgovor Prekliči odgovor

Za objavo komentarja se morate prijaviti.