Dolomiti v znamenju granita

← Nazaj na poročila

Avtor: Sandi Ražman

Sprva so bili planirali Dolomiti, kočali smo pa v švicarskem granitu… ni bilo švoh. Fotke prispevala Maja in Sandi.

Sem malo pobrskal po arhivu in našel fotko, ki sem jo posnel točno leto nazaj (s skoraj enakega stojišča), še pred podorom s Cengala.

Dostop nas v slabi urci privede do...

... plezam. Sprva se je bilo potrebno malo navadit na nov način plezarije, zato so bili prvi koraki (vsaj moji) štorasti.

Plate, poke in luske so razvajale.

Zaobljeni raz se počasi postavlja pokonci in postreže z zares lepo plezarijo. Edini minus ture je bil močan veter, ki se je na trenutke dobro zažrl v kosti.

Naslednji dan se odpravimo v krajše, kot v plezališču navrtane smeri v Fort Da Sciora, kjer razen kompletov in kakšno matičarke ne potrebuješ ničesar. Pogled iz stene na enkratno kuliso ter plezarijo predhodnega dne.

S Tjaškotom nimava dosti, zato pred odhodom v dolino odplezava še sosednjo smer.

Naslednji dan si vzamemo restiča in šele sredi popoldneva začnemo z dostopom do koče Fura. Pot prečka večji potok, kjer je zasilno postavljena brv, ki pa ravno ne vzbuja občutka varnosti.

Tisočmeterska smer ter ne ravno enostaven triurni sestop na italijansko stran sta narekovala zgodnje, skoraj nehumano vstajanje. Ob 03:00 smo zapustili bajto in še v trdi temi iskali markacije in možiclje. Seveda ni šlo vse gladko, saj smo se na dostopu malo izgubljali in posledično vstopili v smer uro kasneje od predvidene.

Spotoma poberemo še dva angleža (Richard in Michelle) in začnemo s setopom proti koči Gianetti, ki poleg lahkega poplezavanja vsebuje še 6-7 polnih abzajlov. Kljub dvema opisoma ter skicama (dejansko nobeden ni bil pravilen), nam uspe na zadnji polici zgrešiti zelo neizrazit odcep v desno.

... ter svizčev pozdrav do naslednjega leta.

Po dolgem ploščatenju riti v Tjaškotovem avtu, vendarle pretegnemo noge in med dostopom do koče Sciora uzremo kičasto panoramo.

Letošnja prikazuje stanje po podoru. Kasneje sem na dostopu proti koči Fura od lokalca izvedel, da je v dolino zgrmelo 2x10na6 m3 materiala in kot je povedal, ga je še kar nekaj, ki čaka na enosmerno vožnjo. Pripomne tudi, da jim je zajezen potok trikrat odnesel vse (tri) brvi.

Sportski lagano do našega prenočišča za naslednja dva dneva.

Dodelili so nam skromno zimsko sobico... s tekočo vodo in šporgetom. Sicer cene niso ravno našim žepom prijazne, zato smo namesto polpenziona ubrali "mehko" varianto čeharjenja.

Za uvodno turo si za naslednji dan izberemo takoimenovani "likalnik" v Pizzi Gemelli, ki se nastavlja poznopopoldanskemu soncu.

Sveže jutro postreže z lepimi prizori...

Pizzo Badile. Der Kante.

... vznožja likalnika. Preden vstopiš v smer s poličke na desni, je potrebno prečiti manjše snežišče in preplezati manjši skalni prag.

Pripravljen...

Enkrat ko se je mašina ogrela, je bila plezarija čisti užitek.

Kljub temu naju s Tjaškotom ni odvrnilo, da ne bi zlezla še vršna dva nenasvedrana cuga, kjer je bilo obilo možnosti za zatikanje frendov . Za vztrajnost smo bili nagrajeni z rahlim sneženjem.

Poletne temperature.

Sledil je še relativno hiter abzajl po smeri.

Spust po vrvi čez vstopne luske.

Urša in Maja se podata v smer "Ciao Liliu", midva pa v "Risslein Streck Dich".

Medtem ko Tjaško bije bitko z naporno poko tretjega raztežaja, ...

...se ženska naveza zabava v lepih platah.

Na zasluženem štantu.

Nasmejane.

Skupinska na štantu, ...

... abzajl in ...

... zvijanje štrika.

Udobno varovanje.

Dostop do koče je sicer krajši napram tistemu do Sciore, vendar nonstop grizeš kolena. Koče je pa kot iz škatlice - po švicarsko upedenana v nulo.

Le kam zre...?

Ni bilo težko uganiti. Severni raz ali po domače Kanta, se v novi perspektivi drzno in strmo pne v višave in je pravo nasprotje položni naravi, ki smo jo bili vajeni dan nazaj.

Priprave na škrbini.

Eno izmed bonbončkov. Risch plata v spodnji tretjini smeri.

Medtem, ko smo se zabavali v platki, nas je Mirko the GV v dostopnih čevljih ter opremljen z dvema kompletoma in matičarko gladko šišnil s svojima klijentoma.

Lepo in ne pretežko plezanje v izpostavljenem ter zračnem terenu.

Maja in veseli oprimki.

Nadaljevanje po strmem svetu. Smer se v celoti drži raza ter vršnega grebena in ponuja zračno plezarijo.

Daleč spodaj je vstop.

Znana 200 meterska pravokotna zajeda po kateri poteka smer Ringo Star.

Med plezanjem po vršnem grebenu se naužijemo lepih razgledov na Pizzo Cengalo ter okoliške gore.

Še nekaj izpostavljenih prečk z 700 meterskim luftom pod nogami.

Izstopna rampica po kateri zaključimo smer.

Po tem žlebu NE poteka sestop. Potrebno je najprej priti do vrha in šele nato začeti s sestopom vzhodneje od piramide.

Vrh z rumenim bivakom na levem delu fotografije.

Skupinska.

Medtem ko je ženski del ekipe urejal problem logistike na relaciji IT-CH, sva se s Tjaškotom vrnila v Badile in pobrala, kar sva dan prej pustila v steni. Sledil je restič in premik proti Dolomitom in Canazei-u.

Ta pridni, spočiti in nepoškodovani so peljali tečajnike v Kleine Micheluzzi...

... kjer so se, sodeč po fotkah, fajn imeli. Le kaj Štefu ne štima?

Tjaško in Srna.

Še skupinska...

Dodaj odgovor Prekliči odgovor

Za objavo komentarja se morate prijaviti.