Avtor: Stojan Kejžar
Midva z Renato pa sva šla v steno Šit in tura je lepo uspela. V Tamar sva prikolesarila v petek zvečer, v soboto ob 5h pa sva odrinila od koče. Spodnji del smeri je kar pester, zračen in orientacijsko zanimiv. Ko sva prispela v lahke raztežaje na rampi, se je začelo vreme kuhati, nad sabo sem zagledal votlino v katero sva se zatekla pred nevihto. Bilo je pravzaprav prav romantično opazovati vremensko dogajanje iz varnega zavetja. Po kaki uri, ko se js umirilo sva nadaljevala in v zaključku naju je grelo sonce. Sledil je še dolg sestop, najprej proti Trenti, vzpon na Jalovčevo škrbino, kar jeb. drsalnica po snegu in nočni spust s kolesi v Planico.


Sreča spremlja pogumne!
Hah, še dobro da smo mi trije obrnili drugam, bi kvarili romantiko 😉