Klasična kuhinja

Plezalec: Dominik Ogrin , soplezalci: Miha Habjan

Gora/stena: Staničev vrh

Opis smeri:

Sva hotla it splezat nekaj popoldan, glede na to da čez vikend nisva nič, ker je kazalo da bo slabo vreme (pa je blo vreme pol čist ok ). Na dostopu sva kar stisnila tempo. Na temu odseku je veliko klepetulj in če še niste slišali, da sem imel v tej smeri en mali dogodek, potem ste lahko ponosni, da niste ena izmed njih. Vsega razlagat se mi sploh ne da, lahko pa priznam, da sva pač situacijo jemala povsem nezrelo s stališča ure vstopa v smer in priprave na smer. Moj padec je bil rezultat tega, da si v težavnosti V – VI nisem vzel vsega časa, da bi našel kombinacijo gibov, ki bi bila 100 %. Do teme je bilo še 20 min, zato sem grif, ki je sicer zgledal povsem monolitno, obremenil direktno navzen, česar sicer nikoli ne bi naredil. Sledil je kakih 7 ali 8 m dolg padec, po katerem sem bil zelo hvaležen, da je bila zadnja stvar, ki sem jo vpel stebriček, pri katerem nisem zaupal stari črni gurtni, temveč sem dal svojo. Malo sem se potolkel, sicer pa nič hudega. Po tem se je v boj podal Mifi. Prehod, za katerega sva se na začetku strinjala, da je pravilen, je Mifi razglasil, da je napačen in sva zavila levo po gredi in izstopila po neki navrtani smeri. Mislim, da bi bilo pravilno nadaljevanje smeri tam, kjer sva poskušala in gotovo se bom enkrat vrnil poravnat dolgove, takrat pa mi je bilo vseeno. Samo da prideva varno domov. To se je tudi zgodilo in na koncu ture sem bil nekako čudno zadovoljen. Glede na to, da sem letos cel kup smeri v hribih zlezel nekako na silo, je bil to čudovit pokazatelj kje v bistvu stojim.