Avtor: Marko Gorišek
Letos sem se odločil počivati po več kot 20letnem prekladanju iz obubožane periferije v razviti center, te žalostne države in iskoristil korono, da nisem šel, ma prav nikamor z Bistrce. Pa vendar počitnice poleti morajo biti in evo primorca z dvema iz Železnikov na pohodu po posoški, hriboviti mani. Prijavim se za šoferja 0,0, kar sta soplezalca pozdravila z odobravanjem in vesela zgodba zadnjih klasikov (po Matijevcu je alpinizem ena sama dogodivščina) se začne z obiskom Rutarja v Tminu, dobri hrani, izogibanju množic, obiskali celo Blažev ROF u Bci in končali že dobro utrujeni od veseljačenja v prijetni družbi Špele in Slugiča v njuni rezidenci nad vasjo Soča, ki je bila naše izhodišče v steno Špičja. Uglavnem smo prejšnji vikend zajeli z veliko žlico. Smer: Nova neznana smer, V+/IV, 350 m s še par stotk soliranja, tudi III-ojk in ročkanja rušja čez previs pri svojeglavem sestopu vodje Jureta, a s širnim nasmehom vesele trojke!
ps. še sklepna pankerska misel tega dne:
v življenju ti lahko vzamejo vse, le tega. da te boli ku..c ne!
