Avtor: Nejc Bauman
V soboto smo virusu in polni luni navkljub pod streho uspešno spravili še eno tečajniško turo. Razdelili smo se v več manjših skupin, se dogovorili za različne čase odhoda, za različne lokacije (sektorje) plezanja, si nadeli zaščitne maske, se držali varnostne razdalje, ter se še pred ponovnim zaprtjem države odpeljali v Kotečnik.
Kljub temu, da ura odhoda ni bila tako zgodnja, kot pri zimski turi, nas je parkirišče pred kmetijo Tratnik pričakalo še popolnoma prazno. Parkiramo, se počakamo, preštejemo, ter zagrizemo v klanec; Mifi in Brdi sta navila tempo, da smo se pred predavanjem pošteno segreli in pregreli. Naša skupina si je izbrala aktualen sektor – Maske.
Inštruktorja sta takoj začela z deljenjem znanja: potrebna oprema, vrste varoval, dvojno preverjanje, pravilno vpenjanje, dinamično varovanje, komunikacija (vrv in ne štrik), simulacije padcev, prevezovanje na vrhu smeri… ter druge koristne informacije (projekt OSP, lepljenci, svedrovci, prašičji repi 😊, noga nikoli med steno in vrvjo, ipd). Predavanju so sledile vaje; še posebej smo si vzeli čas za dva različna manevra prevezovanja, da smo jih res vsi osvojili. Vajam pa je sledil izpit; Brdi in Mifi sta bila zahtevna in neizprosna, a na koncu smo ga vsi uspešno opravili in si za nagrado zaslužili plezanjeee.
Sam sem se takoj zapodil na Tri ljubice. Ne vem točno kaj, ampak nekaj me je gnalo v tisto smer 😉 Sledil je prvi padec, padajoče kamenje, ter bitka z zelo krušljivo steno; smer je bila prenevarna oziroma preveč krušljiva. Bridko spoznanje, da ljubice niso bile namenjene meni ☹ Nekateri so zagreto plezali do večera, spet drugi s(m)o prej začeli z ohlajanjem in analizo. Vmes smo menjali sektorje, se delno videli z drugimi skupinami, na splošno pa smo bili kar precej pomešani in razkropljeni po celotnem Kotečniku. Vseeno so bili nasmehi, dobra volja in srčna kultura vedno prisotni, dan pa je bil kljub mrazu izredno lep. Za tiste najbolj željane znanja, se je analiza zavlekla globoko v večer.
Prisrčen pozdrav.
