Od Ljubljane do El Chorra in nazaj…

← Nazaj na poročila

Avtor: Matic Standeker

Smo šli pogledat, če je še kaj opic na Gibraltarju…

Voziti začnemo ob 20:00 zvečer v petek in se popoldne znajdemo v Gandii, južno od Valencie.

Komanda pade. Prespimo, jutri plezamo. Ampak oba providerja poskrbita za svoji boljši polovici...in "nafukata blazinku" po imenu "Turbus maximus spuscamus cez nocus".

Zvečer rečemo še kakšno in prespimo direktno pod steno.

Zjutraj pa napad! Lepo vreme, niti ne prevelika gužva...rnrnMinca takoj pokaže, da z lahkoto pleza za dva!

Velesa dela reklamo za Šentdvič.

Mr. Biceps pa se je veselo šalil čez strehe.

"Kaj, a bomo plezal al ne?!"

"Ma ti si fanatik. Respect dude!"

Potem gremo v sektor Suiza. Najbrž najbolj topel dan na celotnem potovanju.rnrnZa ogrevanje nekaj dolgih smeri...

...nato pa hitro v previse.

"Ma kakšni previsi, to je ÐABE!"

Mraki napada najprej plate...

...nato pa tudi on hitro zabrede v nekaj bolj previsnega.

Tudi jaz si grem posončit hrbet v rumeno skalo.

Prizor iz filma "Das Boot" oz. naša majhna sobica. Občutek je res podmorniški.

...in eni so to seveda izkoristili in se stiskali.

Gremo pogledat še sektorje v kanjonu. Za prehod čez kanjon imaš na voljo dve poti...

...po izpostavljeni potki Camino del Rey, ki je nekakšen nevzdrževan ekvivalent potke v Blejski Vintgar in spominja na pot v Mordor...

...ali pa čez tunele, kjer vsake toliko srečaš kakšen...

...VLAK!

Debeli v smeri "Life is so sweet"

...nato še jaz, preden sem se skotalil!

Velesa demonstrira elegantno plezarijo...

...in naš glavni artist, Herr Komunikationsoffizir Roko

...sicer je pihalo, samo je bilo sonce dovolj toplo, da smo se v zavetrju martinčkali.

Je pa v steni toliko bolj vleklo. Glede na to, da je bilo treba kdaj plezati na ravnotežje, je bilo kar moteče.

Mr. Biceps vpraša Mr. Dickmana, kam gremo naprej. Siruana seveda!

Prijazna vasica...

Veseli in navdušeni se zapodimo...

...v skale!

Naj živi Blaž! Naj živi načelnik! Naj živi AO Rašica!

"A klele gor je treba?"

Lepo plezališče ob mestu Gandia. Predstavljajte si, da bi imeli mi eno Mišjo peč nekje pri Stanežičah.

...mene Debeli pošlje v previse. V tejle smeri sem tako zakrvavel, da so šle lepe rumene hlače samo še v vrečo z umazanim perilom.

Zvečer se odpeljemo proti El Chorru.

Prvi dan v sektor Poema Rocca. Previsi, kapniki in cvetače. Spoznamo naša dobra prijatelja Američana in se ustrašimo rehabilitiranega britanskega plezalca s tatooji.

Debeli pa...ma to je tako. Njega varovat je dolgčas, ker se nikoli niti zatrese ne. Mr Biceps se je šalil v vseh smereh, tako da mi sploh nismo imeli občutka, ali pleza 6a ali 7c.

...in ko se kjerkoli že prebiješ čez kanjon, zagledaš, kot bi rekli naši ameriški prijatelji "holly shit, that's some steep rock dude".

Nato smo se premaknili proti severu. En dan smo preživeli v sončni, a vetrovni Selli.

...nad klifi, kjer se nahaja nešteto lepih smeri.

Velesa kot vedno nasmejana. Dobi nagrado za vedno dobro voljo in nic "pizdenja" pri plezanju.

In na koncu, ko prides prijetno utrujen zvecer v vasko gostilno, si privoscimo eno pivce za...blazince (sej veste, B vitamin pa to).rnrnNaše popotovanje smo zaključili v La Mussari, kjer nas je kar 29 Rašičanov silvestrovalo v prijetni koči. rnrnAmpak to je že druga fotogalerija....

Dodaj odgovor Prekliči odgovor

Za objavo komentarja se morate prijaviti.