Ailefroide

← Nazaj na poročila

Avtor: Janez Toni

Skupna tura AO Rašice v dolino Ailefroide… Čestitke mlademu očiju za odličen izbor lokacije tabora, saj smo vsi udeleženci našli kaj zase!

"Ej, ti rečem... ne bomo vsega not spravli..."rn"Ma tut če čevlje pustim doma, stoli grejo z nami!"

"A mate dost placa?"rn"Ja, bomo že... sej smo navajeni stiskat se!"rn"No, jest pa Edi tut kej drugega lahko počneva..."

Naš tabor... in osrednji družabni prostor.

Po prvih prespanih uricah v Franciji greva z Edijem v eno 250m smer... ki jo itak faliva... in zlezeva kr neki nasvedranega... še vedno ne veva kaj.. 250m; TD-; 6a+

"Ej, tole je pa granit!"

"Uuuu, mater... kaka plata..."rn"Hehehe... sej men je blo tut kr zabavno!"

"Ups!"

Druženje...rnrn"Madamme Carle! Madamme Carle!"

"Stari, matr je mraz..."rn"Ja, jest bom kr vse za oblečt vsaj do pod stene nesu!"

"Daj, potegni mi ga..."rn"Ma zdele rajš ne bi, ker je vseen mal mraz pa ti lahko zmrzne..."

"Uaaaa, kak lepo!"rnrnBarre des Ecrins v vzhajajočem soncu.

"Ej, kva je to dobr!"

"Ma, da vidmo zdej ta 6b v granitu..."rn"Ti kr plezi, jest se bom pa verjento kr potegnu..."rnrn...in sem se res...

"Podri!"rn"Podru!"rnrnTko gre to hitr pri men pa Ediju. Drgač lahko po želji tut bolj počasi...

Jest pa on.rnrn"A greva še na vrh?"rn"Ma, dej ne bluzi... greva rajš dol... 11 abzajlov..."

"Ajde, se vidva!"rn"Ajde!"

No, zlezla sva smer Engat's aux Arcas v Pointe des Arcas... TD-/TD; 500m; 6b. Edi na frej jest pa enkrat na A0.

Ker sva bla mal zmatrana, sva se drugi dan zmenila s puncama... Vstanemo malo bolj pozno in jo peš mahnemo iz kampa do stene. V isti steni nas je bilo 5 rašiških navez!

"A je cukr kul?"rn"Ma mal je prenizek, ampak ni panike!"

"Ej, Edi, a gre?"rn"Ja, sam 'mal' so platke."

"Hmmm... Komi čakam!"

Mojca pa jest. Zlezla sva smer Ein, Zwei, Draye (izstopna varianta); D; 500m; 6a+

"Ti rečem... jest lahko naenkrat napolnim celo skodelco!"rn"Moj je pa petkrat večji!"

Zaradi malček slabše vremenske napovedi, se naslednje jutro odpraviva v smer Fissure d'Ailefroide (D, 250m, 5), ki jo je kot prvi zlezu legendarni Lionel Terray. Naravna smer, ki poteka po najbolj izraziti razčlembi (kamin/poka), vidni iz kampa. Valda... kjer vsaka poka najde klin...rnrnps: jest pa Edi mava profilce oziroma bonge...

"No, zdej, k Mrak pleza..."rn"Eeeeeej, Tadej! Daj pohiti, k me tle dva mal nadlegujeta!"

"Uuuuu, mater... kak kamin!"rn"Hehehe... jest sm se s čelado zataknu pa nism mogu glave vn pomolit!"

Smer ponuja uživaško plezanje po naravnih rtazčlembah.

"Ko ne puši ne prolazi!"

"Ajde, pa onda... pušimo!"

"Fanta, jaz rajši kar grem..."rnrnNimava pojma zakaj...

"Moj je večji!"

Ufff, romantika...

"Mmmmm... Kaj je pa not?"rn"Vse!"

Na romantičnem dostopu srečava milijon ovc, ampak kaj ko nimava niti časa niti izkušenj... Pač, drugič.

"Stari, pa to je ful dobr!"

"Hehehehe!"

Uživaška plezarija po razu.

Evo nas na moškem organu.

"Ej stari, a bo tole zdržal mojih 80 kil samih mišic?"rn"Ma ne nakladi... Če zdrži mene in mojga korenjaka, bo tut tebe!"

Naslednji dan imava s cimrom rest day, zato greva malo frikat z družinicama...rnrn"A to je ta priden Luka, ki se nikoli ne pokaka in nikoli ne joka?"

Sej ne, da sva mela rest day... Edi me je kr zgonu s tistimi 8 smermi...rnrnTu sta mamici z Lukatom in Injo, najmlajšima udeležencema tabora.

V petek štatamo z cimrom in Rakom mal čez 3 iz tabora na prečenje Mount Pelvouxa.

"Stari smo pa kr hitri!"rn"Ma dej pejmo raj mal bl počas, da ne bomo preveč sfukani!"

Jutro v visokih hribih.

"Kaj a gremo še mal viši?"rn"Dejmo si rajš tle navezat dereze, k si jih bomo itak mogl pol."rn"OK, maš prav."

"Dejmo dejmo, k lahkl kej dol pade!"rnrnTle smo mel kr srečo, da smo se izognili vsem kanonadam, ki so jih povzročili tisti pred nami in pa sonce.

Pred platojem še mal skale.

"Men tole ne zgleda lih obetavno."rn"Ej, sej bo, mamo itak sledi od unih pred nami."

"A bi se kej navezal?"rn"Ja, če smo že štrik nesl do sm, se pa dejmo."

"Jah, viši pa tle ne gre."rn"Hehehehe."

"Pa a ne piše, da je sam en abzajl?"rn"Ma ko j... opis! Jest tle dol ne bom plezu!"

"Laufi! Laufi stari!"

"GULP!"

"Ej, glede na to da bo jutr scal, a mamo dost?"rn"Ja, itak! Sej mamo še neki v kampu"

"Dober tek!"rn"Na zdravje!"

Zaključek tabora se je zgodil ob kresu in pečenem krompirju.

Cimra in Nimke.rnrnValda sva jo kot prava moška prasca zavrgla takoj po uporabi.

"Ej stari, dej mal pazi, k to je mal teži kt 6a+."

"Dej me objem, no!"rnrnPo strokovnem mnenju asist. Edija sva mal falila smer in je blo tist vsaj 6c tko da sva šla pol po enih svedih mal levo, kr je blo tm okrog 6a+.

"Ej, tile seraki Mount Pelvouxa so pa kr nevarni."rn"Ja, men zgleda kr prfuknjeno, če bi kdo tm čez hodu..."rnrnSej ni odveč omenit, da smo čez par dni ravno tik pod temi seraki sestopali...

...smo pa tko butast plezal, da sva bla na štantu skupi al jest pa Edi al pa punci... čist brezveze... :)

"No punce zdej bomo pa kako rekl..."

Še 2 rašiški navezi manjkata.

"Tale naš Luka je ful priden. Ne pa tko kt tm en otrok v sosednjem šotoru, k se skoz neki dere!"rnrnKer so prišli mali Rašičani, smno se tut pol mi začeli obkladati z malo manj opolzkimi izrazi... Če verjameš! :)

"Daj hitro me slikaj, ker mi gre vsa kri v glavo!"

Drugo jutro vstaneva še bolj zgodaj in se odpraviva v sosednjo dolino Bans.

"Še na tale one zlezeva pa sva na vrhu!"rn"OK, pol pa gasa!"

Smer Le diable par la queue oziroma Hudiča za rep (D; 500m; 5+) poteka po razu, ki je viden v sredini fotke. Zgleda sicer travnato, ampak je ful lepa plezarija v odličnem gnajsu.

"Lej, lej! Tm so že eni gor."rn"No, upam, danam ne bojo nič metal dol"rn(kako neumna misel...)

Barre des Ecrins (4105m)

"Fak ej, pa tle je ful razpok"

"Dobr, tle smo prišli srečno čez."

"No dobr, sam da smo čez!"rn"Ja, sej ubistvu smo bli kr hitri."

"Ko pade +5, da vsak svoje karte sosedu!"rn"Ma, kok bedn pravilo, jest se ne grem!"rn"Pa vrineš se lahko..."

Dodaj odgovor Prekliči odgovor

Za objavo komentarja se morate prijaviti.