Tissi v J steni Torre Venezia, Civetta, VI-, 600m

← Nazaj na poročila

Avtor: Vito Arh

Drugi dan opogumljeni napademo Beneški stolp v Civetti: jaz z Edijem, Nina pa (ponovno) z Dejčom. Jutranja lenoba, 600m petic in šestic, ter naveza pred nami botrujejo skorajšnjemu bivaku.

Ko jutranje sonce obsije Torre Venezia,...

...Torre Trieste še spokojno počiva v senci.

Z Edijem nama je v smeri družbo delala že usklajena naveza.

Pogled na Torre Venezia iz koče Tissi...

... in 10 minut hoje bližje – gora, ki z vsakim korakom spremeni svoj obraz. Tissi vstopi za svetlim balvanom na vznožju melišča na skrajni levi strani fotografije.

Tretji raztežaj smo razdelili na dva dela (česar se zavemo šele mnogo kasneje).

K tej neracionalni odločitvi je zagotovo prispeval pogled na...

... sexi nemško ritko in Edijevo upanje, da jo bo gledal na vsakem drugem štantu (pozno zvečer tega dne je priznal, da se zaveda, da ga bodo ženske pokopale :-)

Čakanje izkoristimo za deljenje ljubezni, vsak na svoj način.

Peti raztežaj: najprej se jaz uspešno izognem rumenemu risu, potem Edi najde prečko iz sedmega raztežaja, nato spet jaz prepoznavam platke osmega raztežaja,...

... in nazadnje še Edi napade desno varianto devetega raztežaja...

... ki se mimogrede spremeni v strah vzbujajočo plato brez možnosti varovanja. Na vrhu tega raztežaja sledi spoznanje, da smo ozirajoč se na skico v bistvu šele na vrhu petega raztežaja...

... in da je ključni del smeri (sedmi raztežaj, šestica v prečki) šele pred nami.

Edi suvereno preči sedmi raztežaj...

... in že nadaljuje v platkah devetega raztežaja.

... in opazovanje okoliških gora.

Dvanajsti raztežaj: kamin, kjer je pod vrhom potrebno prestopiti iz desne na levo.

Pod vrhom trinajstega raztežaja te čaka precej zoprn previs, ki ni vrisan na skici. Le-ta je celo Dejana pripravil do sopihanja.

Ob 19h na vrhu obvezna z roke. Sence postajajo že precej dolge.

Senca Beneškega ob Tržaškem stolpu.

Dve uri kasneje, po treh spustih po vrvi in iskanju izhoda iz grape...

... smo pri koči Tissi glavna atrakcija: štirje nadebudni Slovenci, katere je 50 ljudi opazovalo v soju večernega sonca na vrhu Torre Venezia in snope svetlobe njihovih čelk ob sestopu.

Edi začne s trojko, jaz nadaljujem s štirico. S tem pa se lahka plezarija tudi konča.

Na vrhu četrtega se nam z leve priključi nemški par. Spustimo ju naprej, saj zagotavljata, da sta ful hitrejša od nas.

Peti raztežaj, oz. po našem štetju šesti, kjer smo gladko prepoznali »gelber Riss«. Tega smo (ni mi jasno kako) zlezli v štirih delih. Sumim, da je tu skica precej pomanjkljiva.

Deseti in enajsti raztežaj smo zlezli v treh delih zaradi počasne naveze pred nami. Čakanje smo izkoristili za malico...

Štirinajsti raztežaj: zoprn kamin, kjer je Edi postal sam svoj »friend«. V primerjavi z njim bi si petnajsti (zadnji) raztežaj zaslužil vsaj za eno stopnjo nižjo oceno, pa vendar sta oba ocenjena s petico.

Dodaj odgovor Prekliči odgovor

Za objavo komentarja se morate prijaviti.