Na jesenski dan

← Nazaj na poročila

Avtor: Vito Arh

Ker smo že v mesecu na črko r, smo se podali v toplejšo in krajšo steno. Skratka lepota narave in uživancija hkrati.

Bližina Špika in Rušce je vplivala tudi na nas..

pogled nanj ti pospeši utip srca in povzroči nemir po obisku.

Mister "štriko-gurtna"!

Ljubezen jeseni...

Rušca nas pozdravlja, plezalci v njej, 4 naveze iz Ao TAM, pa že veselo vzklikaj povelja.

Vreme ne obeta, ampak zebe nas ne.rn

Med tem Sončka že pogumno napreduje v drugo polovico smeri.

Tudi pogledi izboljšujejo ambient in razpoloženje.

Ob nekaterih počeh se ponovno spomnim Lofotov.

Ko me bo naslednji krat grdo gledala, jo bom takoj spet odvlekel sem.

Brez kuštraste skupinske ni šlo.

Ena zate, dve zame...

Naslednje jutro obeta čudoviti dan.

Po obilnem zajtrku, bo teh par čokoladk dovolj za 250m Smeri po zajedi. Upam?!

Martinčkanje ob čakanju ostalih.

Pa še malo meditacije pred plezarijo.

Sončki vsepovsod.

Janez, kot da nekaj pogreša. Mogoče včerajšnji raketni pogon?

Zaradi napetosti smeri zmanjka slik, zato le še spust.

Janez presrečen, da lahko po 2. tednih ponovno čuti skalo.

Ker sva zaradi moje variante, v spodnjem delu zgrešila obšla bistvo smeri - "kuštrast grm", se preduhu nisva mogla izogniti.rn

Če nimaš ogledala, se znajdeš drugače.

Sončkana Sončka na prvem "štantu".

Slovo od stene in urno v dolino, Janez obljublja pico.

Dodaj odgovor Prekliči odgovor

Za objavo komentarja se morate prijaviti.