Malo poletja in malo zime

← Nazaj na poročila

Avtor: Sonja Tekavec

Zgodba se začne v nedeljo zjutraj, s smerjo Belač Zupan v Šitah, nadaljuje se z utrujenim ponedeljkom, neprespano nočjo in se zaključi nekje pod Grossglocknerjem. Zdaj gremo pa lahko na morje.

Jalovec krvavo zažari, upam da nama česa ne sporoča. Tkole v hribih včasih človek rata malo vraževeren.

Belač Zupan se začne pri desni razpoki, potem pa prečka levo zajedo in gre proti levi do vrha stene.

Že takoj prvi raztežaj, prva petica, da vedeti da bova danes kar plezala

vmes se malo položi, potem se stena spet postavi pokonci

in to je znak da si že skoraj na vrhu

za nagrado dobiva pogled na Srebrnjak

in nekdo nama nastavi šopek

možiclji nama kažejo pot nazaj v Tamar

Ozebnik je poleti kar malo zastrašujoč

Ne morem verjet da me je pregovoril. Ob dveh zjutri ob nuteli razmišljam kako me bo konec glede na to da imam še od včeri muskelfiber.

Najprej na Lucknerhutte, potem na Štrudelhutte, potem pa gor proti grebenu Studlgrad. No, ta dan bo kar dolg.

krave naju to noč res debelo gledajo

Vidiva samo lučke pred nama in pričakujeva še vsaj uro hoje do druge koče. Kar naenkrat pa izza vogala zagledava luč koče, ki je tik nad nama. Dneva pa še od nikoder! Neki ne štima.

Koča je prava, ura je šele pol petih zjutraj, se pravi da sva namesto štirih ur rabila samo uro tričetrt. Ojoj, saj mi gre kar dobro. Namesto štrudla dobim zagon in že šibava naprej proti ledeniku.

Spet pofotkava skico

še v temi prečiva ledenik, prijazni Črnjani nama s čelkami v daljavi kažejo pot

njihove stopinje naju vodijo proti začetku grebena

Pred nama so štiri naveze, dava jim kar nekaj časa, ampak kmalu ugotoviva, da sva veliko hitrejša.

Plezanje po grebenu je zaenkrat lahko, mogoče bi bilo drugače če bi vidla kaj je pod mano.. Ugotoviva, da to niso samo nedolžne meglice, pa tudi da je kar mraz. Prepričana sva, da sva pozabila doma ene rokavice, Beno tako pleza brez, meni pa nohta tudi v rokavicah. Skala je zanimiva, ampak čisto premočena.

pot je kar zavarovana s klini in rinkami, zaenkrat še ni potrebe po kakšni vrvi

zgovorna tabla.. paševa v kalup, torej greva lahko naprej

tukaj ujameva vse pred nama, ratujeva vse bolj nestrpna in premražena, veter je pa tudi vse močnejši

ko se na skalah nabere požled in naju veter meče iz ravnotežja, zadeva ni več prijetna. Zdaj pa res morava čim hitreje gor.

Benota skrije megla, samo še vrv naju nekako drži skupaj. Raje ne pomislim kako mu je brez rokavic.

V pol ure sva prišla v drug letni čas

ne vem če sem ga bila kdaj že tok vesela

ampak za fotko z vrha je pa vedno čas

Na ledeniku naju pričaka zatišje, nazaj gor raje ne gledava in odsmučava proti dolini.

zdaj šele vidiva kje vse sva hodila

Tik pred avtom se nama samo za trenutek izza oblakov prikaže vrh in nama da vedeti, da se zgodba ne konča vedno kot si si zamislil.

zdej pa dopust!

Jutro naju ujame na poti proti Kotovemu sedlu

hudega nama ni, skala je res dobra, cel čas moraš gledat kam naprej, fino je če imaš malo orientacije

in so tako prijazni, da nama po čisti sreči zelo skrajšajo pot

zavohava avto in hrano in čim hitreje zašibava proti domu. Namen je počivaaaat ene par dni, ampak samo moj, Beno kuje drugačne načrte..

V ponedeljek zjutraj začne namigovat da bo konec tedna na Grossglocknerju slabo vreme, kaj pa če bi šla jutri, pa bom lahko v avtu spala. No, ob enih zjutraj se tako znajdem na parkirišču na skoraj 2000 metrih, eno uro se trudim nekaj spat, potem pa me že čaka zajtrk in navihano nasmejani mož..

Beno se otovori, jaz pa capljam za njim v pričakovanju da bom to isto počela še cel dan. Dobro da je noč da ne vidim kaj vse me še čaka.

Na vstopu v smer jih dohitiva, naju pa dohiti dan. Nič kaj lep, oblaki zakrivajo razgled. Upava sicer da so samo meglice, ki se dvigajo.

kolona se dokončno ustavi, razvijeva vrv in začneva prehitevat v pravem štajerskem stilu

Beno je med potjo našel rokavico, tako da je samo izmenično zmrzoval. Zdej pravi da ni blo tko hudo. Ne bi o tem, da sva doma v rukzaku odkrila slepi potnici, dve rokavici..

Spet taiste krave. Med tem ko se je nama dogajalo, so pametne krave stale na taistem travniku in samo jedle. Kdo je zdej krava?

Dodaj odgovor Prekliči odgovor

Za objavo komentarja se morate prijaviti.