Skip to content

Aktualno
- Novice
- Koledar Dogodkov
Alpinistična šola
Vzponi in poročila
O odseku
- Vodstvo
- Zgodovina
- Pravilnik
- Kje smo
- Rašiški filmi
- O odseku
Za člane
- Prijava
- Haiku

Aktualno
- Novice
- Koledar Dogodkov
Alpinistična šola
Vzponi in poročila
O odseku
- Vodstvo
- Zgodovina
- Pravilnik
- Kje smo
- Rašiški filmi
- O odseku
Za člane
- Prijava
- Haiku

Lenuhova grapa

← Nazaj na poročila

Avtor: Marko Turk

Okoli 6h na Ljubelju. 'Midva sva zmagovalca že zato, ker sva zgodaj vstala', pravi Andraž.

Napoveduje se spet en lep dan v gorah. Andraž je ujet in začaran.

Kriva je stena, ki izvaja svoj vudu.

Okoli sedmih se je prostor začel polniti z Lučjo.

Sonce je svojo glorijo razodelo točno v špranji med Košutico in Velikim vrhom.

Do vstopa v Lenuhovo grapo pelje manjša magistrala.

Po kratkih napotkih greenhornu (meni) je maestro začel svoj snežni valček.

Sledil je ča,ča,ča.

Prvi kopni vložek. Malo drugačna pravila igre.

Gužve ni bilo. V bistvu nisva nikjer opazila navez.

Nasmeh fotografu, potem pa spet malo ples(z)anja.

Mešan teren. Kje sem pa jaz?

Aha, evo me.

Salsa. Razdalja med nama se je večala..

..in večala. Tango.

Prihajala sva v kraljestvo orlov.

Zaključni del grape.

Zdaj me pa že fajn meča bolijo.

Na robu stene.

Tole bova pa... drugič napadla.

Sledila je manjša prečka.

In precej daljše prečenje proti vrhu. Ponekod se je kar fajn udiralo.

Zato sva se usmerila k senčnemu delu.

Pogled nazaj. Občutek popolne divjine. Nikjer žive duše.

Ker je bila nedelja in to velikonočna, se je za sliko z vrha Andraž lepo odkril in uredil lase.

Na levi jo maha proti vrhu Begunjske Vrtače, se mi zdi.

Nad najinima glavama so začeli žvižgati jadralci. Ga najdeš na sliki?

Zaslužen oddih in priprava na druge vrste ples.

'Finally it has happened to me,rn Right in front of my facern My feelings can't describe it.' (CeCe Penniston)

Tukaj bova šla pa dol. Hmmm.

Po virtuoznem uvodu se je Andraž raje odločil za utrjevanje tehnike drsenja. Zvesto sem ga posnemal.

.. ampak tudi Davo Karničar je nekaj žgancev in kislega mleka pojedel pred Annapurno in Everestom.

Na izteku smučišča sva si malo popravila okus po smučanju.

Ko telo in duša prejmeta svoje velikonočno obhajilo, se v človeku pretaka endorfinski koktejl, od katerega si naravno zadet. Aleluja.

Otroška radost. Kako malo človek rabi, da je srečen...rnUpam, da se spet srečava veliko prej kot v enem letu.

Tudi Vrtača se je nasmehnila dvema romarjema pod Begunjsko Vrtačo.

Višina je naraščala, kar je bil tudi najin namen.

Med enim od mnogih počitkov. Za prvič je bila hoja po prednjih konicah derez kar naporna reč.

Tukej še nisem bil (tolk) zmatran :)

Med čakanjem name je imel Andro priložnost za daljši dremež.

Na zadnjem metru grape me je zrahljan sneg malo hecal.

Je še malo potrajalo.

Še malce utrujenejši (gospod Debevec, dovolite?) sem prikobacal na vršni greben. Pri zadnjem koraku se mi je snela dereza. (Baje se je to tudi Messnerju dogajalo.)

Od tamle sva se spustila. Od tukaj sicer ne zgleda nič takega...

Zaradi polomljenih očal je Andraž nekaj časa na grebenu preverjal vzdržljivost očesne mrežnice. rnRezultat: polovico naslednjega dne se je v zatemnjeni sobi vživljal v svet Stevia Wonderja.

Dodaj odgovor Prekliči odgovor

Za objavo komentarja se morate prijaviti.

SPREMLJAJ NAS NA

Facebook Instagram Youtube

2024 © http://ao.rasica.org Alpinistični odsek Rašica. Vse pravice pridržane.

Ustvarjeno z Mej-se d.o.o.