Hribi…

← Nazaj na poročila

Avtor: Tina Leskosek

…so še vedno tam kot zmeraj, sivi, zeleni in beli naenkrat. Zdaj majo res mir pred ljudmi, vsi frikajo:) Z nami pa so se v soboto pač sprijaznili.

Dons smo pa res planinci. Sam še pumparce nam manjkajo! Smo že na planini Na Kalu. Sonček ne ve čist al bi al ne bi...

Ne bi. No sej, že itak je bilo vroče. Pokaže se cel kotel, kjer izvira Tolminka, zadaj Maselnik & company.

borovčki! Pa sploh ni bilo tako hudo, očitno šele čez poletje razvijejo neko posebno hudobijo,ko se poskušaš prebiti skozi njih...

Tolminski Migovec

Naš hrib je eden tistih zaobljenih hribov, ko se ti proti vrhu kar sproti pojavlja novo pobočje...pa višina nas je tud že mal dajala

Pa smo na najvišji gori spodnjebohinjskih gora. No? Dejmo tečajniki, kmal boste mel izpit, tud poznavanje gorstev! Kje smo bli?

Kekc na sekretu bere cajtenge:) Aja, zemljevid čekira!

Tri blondinke

In gremo počasi dol. Zakaj nimamo smuči...sneg je bil idealen

Pobočja izgledajo kot lunina površina, umazan sneg riše kroge

Mimo Škrbinske plošče

Kekec je ful vesel

In začne delat prevale:)

Na kolesu bo pa mogu še mal delat:) No, to nardijo hribi, ko jih vidiš po dolgem času!

Človek bi si mislil da je tuki konec sveta...za 10 km porabiš več kot pol ure...kaki klanci! Tolminske Ravne v glavnem. Pa Kekec in Polona.

Prečimo nekaj snežišč, sneg je sicer južen, ampak se ne udira. Zimsko opremo smo imeli sicer vso s sabo. Prvič letos se spet srečamo s pravim slovenskim ŠODROM in

Naprej na Podrto goro se nam ne da. Brezpotje smo pa očitno zadeli, nobene potke nismo videli.

Pa smo spet v pomladi. Rožice cvetijo in mi ležimo na trati in se nam ne da domov

Dodaj odgovor Prekliči odgovor

Za objavo komentarja se morate prijaviti.