Plezalec: Dominik Ogrin , soplezalci: Primož Brifah
Gora/stena: Planjava
Dolžina vzpona: 200 m / 5 Rm, težavnost: IV / III
Tip vzpona: Letno alpinistično plezanje
Smer je opremljena
Datum vzpona: 23.09.18
Gorovje: Kamniško - Savinjske alpe - Slovenia
Opis smeri:
Ker je bilo vreme bolj tako tako, sva šla nekaj lažjega, če pa bodo razmere res grozne, sva rekla, da bova imela le kondicijsko. Na dostopu sva ga kar stisnila, oba sva namreč zadnje čase bolj tako tako s hojo in ker smer oz. tura ne bo dolga, se nima smisla šparati. Od koče do vstopa v smer sva spoznala, da mokrota danes ne bo najina edina družba. V kvartet je bil vključen tudi nagajivi vetrček, ki je bil močen že na začetku in je proti popoldnevu postajal vedno bolj sunkovit. Za skalo sem mislil, da bo morda malo vlažna okoli razpok, sicer pa v glavnem še kar užitna. Hec, malo da niso tekli potočki. Zdi se mi, da je morda vzrok za to v tem, da se tam zrak zbije skupaj posebej na gosto; med varovanjem Primoža je sčasoma postal moker tudi ruzak in plezalke. Plezanje ali morda še bolj varovanje je bilo v vlažen vremenu z veliko vetra psihično naporno in je hitro jemalo toploto ter energijo za to, da ne ostaneš doma na kavču. Naslednji raztežaj je pripadel meni in ni bil tako zahteven, nerodnih je bilo le prvih 5 m. Pa tudi sicer ta smer ni ravno nek Eiger. Zgoraj je bila tudi skala bolj suha. Veter pa je postajal že tako močen, da se je bilo treba kar zbrati, da sva sploh pripravila abzajl, zato nisem bil tako hud, ko Primož ni bil za to, da nadaljujeva po grebenu do vrha. Na Jermanci sva bila povsem sama. V dolino sva se vrnila majhna in srečna človečka.