Avtor: Marko Gorišek
Evo, delali, nekaj zaslužli in skok do bližnjega Velebita. Danes skozi Gospič do Dodabarcev, a ker se držimo nazaj, le Pivo Velebitsko, ali dva! Večer tik ob ognju, prijetno, saj je mraz okoli nule. Jutro na soncu in pod steno toplina, verjetno je zgodnja jesen najlepša no, ne vem. V morju se še da!
Ekola nas v Pakli, po burji en res prijeten, osončen dan, vreden nematerijala. Bi Mile z Ravnog dabra rekel, da eni živijo da jedo, drugi jedo, da živijo. Šus u glavo mona.
ps. nekaj me pa le zanima, zakaj sem jaz, kot Primorc, ko sem spoznal alpinizem, tako zasovražil zahodni svet, ko v Steni srečam te socijalne kadavre, ma mrak na oči!
.. poso je dobar, a para laka ..
